Jedro

Če je v izvršilnem naslovu določeno, da mora dolžnik plačati upniku tolarsko vrednost tuje valute po uradnem tečaju na dan plačila z zakonitimi zamudnimi obrestmi od določenega dne, je takšen izvršilni naslov primeren za izvršbo (20. člen ZIP), ker je določljiv (smiselna uporaba prvega odst. 462. čl. ZOR), saj je terjani znesek mogoče izračunati na podlagi tečaja Banke Slovenije, obresti pa na podlagi zakonskih predpisov.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

V tej izvršilni zadevi zaradi izterjave tolarske vrednosti 8.400 DEM z obrestmi je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom zavrnilo dolžničin ugovor - ker sodba na podlagi tožbe za razveljavitev sodne poravnave, ki je izvršilni naslov, še ni pravnomočna; zavrnilo predlog za odlog izvršbe - ker dolžnica niti ni navedla, kolikšno škodo bi pretrpela; naložilo dolžnici, naj poravna dolžniku stroške ugovornega postopka.

Dolžnica izpodbija ta sklep iz vseh treh pritožbenih razlogov in predlaga njegovo razveljavitev in vrnitev sodišču prve stopnje v novo sojenje. Vztraja pri tem, da je upnikov zahtevek neugotovljiv. Trdi, da bo z izvršbo pretrpela znatnejšo škodo, ker gre za velik znesek, ker bo verjetno za njegovo pokritje ob kakšno prevozno sredstvo, ki ji je nujno za opravljanje njene dejavnosti. Opozarja, da je bil z nepravnomočno delno sodbo v razdružitvenem postopku iz skupnega premoženja strank določen upnikov delež do 2/10, kar ne ustreza ekvivalentu 1.200 DEM na mesec.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožničino stališče, češ da gre za terjani neugotovljivi znesek ne drži. Če je v izvršilnem naslovu določeno, da mora dolžnik plačati upniku tolarsko vrednost tuje valute po uradnem tečaju na dan plačila z zakonitimi zamudnimi obrestmi od določenega dne, je takšen izvršilni naslov primeren za izvršbo (20. člen ZIP), ker je določljiv (smiselna uporaba prvega odst. 462. čl. ZOR), saj je terjani znesek mogoče izračunati na podlagi tečaja Banke Slovenije, obresti pa na podlagi zakonskih predpisov. Tako se pokaže, da ugovor in s tem tudi pritožba proti sklepu o ugovoru, dasiravno ta ne odgovarja nanj, ni utemeljen.

Sodišče prve stopnje je pravilno ravnalo, ko ni ustreglo predlogu za odlog izvršbe. Dolžnica namreč ni pojasnila in tako seveda tudi ne izkazala, kolikšno škodo naj bi pretrpela, da bi jo bilo mogoče označiti kot znatnejšo (prvi odst. 63. čl. ZIP). Na dolžniku je namreč trditveno in dokazno breme za izkaz znatnejše škode, ki bi jo pretrpel z izvršbo, kar pomeni, da mora navesti vse okoliščine primera in tudi svoje premoženjske razmere, da jih je mogoče primerjati z vrednostjo terjatve. Dolžnica pa ni pojasnila, kolikšen delež predstavlja s poravnavo določena najemnina v njenem obrtnem poslovanju, ali v ostalem neterjanem obdobju redno plačuje najemnino ali ne in podobno, da bi bilo mogoče presoditi, ali ji grozi z izterjavo zatrjevana škoda.

Po povedanem torej ni mogoče pritožbi pritrditi v nobenem pogledu, zaradi česar jo je sodišče zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (drugi odst. 380. čl. ZPP v zvezi s 14. čl. ZIP).