Jedro

Ugotovitve, ki se nanašajo na zdravstveno stanje živali in njeno namestitev v času ogleda, niso relevantno dejansko stanje, ki bi omogočalo zaključek, da je tožnik kršil zahtevo, „da na kmetijskem gospodarstvu nima določene odgovorne osebe za ustrezno oskrbo živali, ki so vsaj enkrat dnevno pod njenim rednim nadzorom“.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Agencija Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja (prvostopni organ) je v 1. točki izreka ugodila zahtevku OMD – druga območja za 1.426,04 ha v višini 78.825,30 EUR; v 2. točki izreka plačilo zahtevka OMD znižala zaradi: - obsega kmetijskih zemljišč, vključenih v ukrep OMD nad 100 ha v višini 36.648,87 EUR; - zaradi kršitve navzkrižne skladnosti 3 % v višini 1.265,29 EUR, torej ostane za plačilo 40.911,14 EUR; ter v 3. točki izreka zavrnila zahtevek OMD – druga področja za 0,68 ha; v 4. točki izreka pa je ugotovil skupen znesek, ki se stranki odobri v višini 40.911,14 EUR. V obrazložitvi je prvostopni organ navedel, da je bilo za zahtevek iz 1. točke ugotovljeno, da stranka izpolnjuje pogoje iz Uredbe o izvedbi ukrepov kmetijske politike za leto 2014 (Uredba) in Uredbe o plačilih za ukrepe osi 2 iz programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007 – 2013 v letih 2010 – 2014 (Uredba osi 2), zato je zahtevku ugodil. Prvi zahtevek je bil znižan, ker je vložen zahtevek OMD večji od 100 ha, skladno z 10. odstavkom 11. člena Uredbe osi 2 pa se plačilo zahtevka OMD za ugotovljeno površino, ki presega 100 ha zniža za 50 %. V zvezi z drugim znižanjem pa navaja, da sta bili pri kontroli navzkrižne skladnosti ugotovljeni kršitvi, zaradi katerih se v skladu s 6. členom Uredbe o predpisanih zahtevah ravnanja ter dobrih kmetijskih in drugih okoljskih pogojev pri kmetovanju (Uredba o predpisanih zahtevah ravnanja) neposredna plačila znižajo za 3 %. Pri pregledu na kraju samem je bilo v okviru predpisanih zahtev ravnanja za dobro počutje rejnih živali ugotovljeno, da KMG nima določene odgovorne osebe za ustrezno oskrbo živali oziroma, da živali niso vsaj enkrat dnevno pod njenim nadzorom, kar skladno z Uredbo o predpisanih zahtevah ravnanja predstavlja kršitev v vrednosti 20 točk, ter nadalje, da KMG bolnih, poškodovanih in onemoglih živali ne oskrbi takoj in ustrezno ter če je potrebno KMG teh živali ne namesti ločeno v prostore ali primerna mesta s suho in udobno steljo, kar skladno z Uredbo o predpisanih zahtevah ravnanja predstavlja kršitev v vrednosti 50 točk. Zahtevek iz 3. točke izreka pa je bil zavrnjen, ker je bila prijavljena površina zemljišč v zahtevku OMD na obrazcu D večja od ugotovljene površine zemljišč v zahtevku OMD. Ugotovljene so bile nekmetijske površine, nepravilnost se nanaša na GERK-PID: …, v površini 0,68 ha.

2. Drugostopni organ je pritožbo tožnika, ki se je nanašala na 1. in 2.2 točko izreka, zavrnil. 3. Tožnik navaja, da je na podlagi treh odločb prejel po vsaki odločbi 3 % znižanje plačil iz naslova uveljavljanja neposrednih in okoljskih plačil za leto 2014. Znižanje se je nanašalo na kršitev navzkrižne skladnosti, ker je bila pri administrativni kontroli ugotovljena kršitev znotraj območja C: Dobro počutje rejnih živali. Pri ugotavljanju prekrška je šlo za eno očitano kršitev v zvezi s kravo z ušesno številko SI …, pri kateri je prekrškovni organ menil, da KMG bolnih, poškodovanih in onemoglih živali ne oskrbi takoj in ustrezno ter namesti ločeno. Obstoj prekrška je ugovarjal, saj je bila žival nedvomno zdravstveno oskrbljena, redno krmljena in tudi v trenutku pregleda z dobrimi proizvodnimi rezultati, kar je dokaz dobrega počutja, saj je količina namolženega mleka neposredno povezana z dobrim počutjem in splošnim zdravjem živali. Žival je bila v karenci po zdravljenju z antibiotiki in zato še ni mogla biti napotena v klavnico. Dejstva, da je bila žival v času pregleda v proizvodnem delu hleva ne zanika. Plačal je globo 400 EUR, po plačilu globe je prejel odločbe, s katerimi je bilo znižano plačilo za 3 % pri ukrepih OMD, KOP in PP. V pritožbi je ugovarjal, da ni mogoče, da skrbnik živali ne bi bil določen, saj gre za večjo čredo z intenzivno proizvodnjo, v kateri je uveden neprekinjen nadzor in zdravstveno varstvo s strani koncesionarja A. d.o.o. Drugostopni organ je ugovor neupravičeno zavrnil. Zaposlenih ima 42 delavcev, od tega je bilo v marcu 2014 na obratu K. zaposlenih 6 delavcev s polnim delavnim časom, vsakodnevno pa je bil prisoten tudi veterinar - koncesionar. Odgovorna oseba v marcu 2014 je bil A.A., kar je ugotovil tudi inšpektor na listi preverjanj. Ista oseba, ki je istega dne ugotovila prekršek in izdala plačilni nalog. Odločba je nezakonita, ker ne more izhajati iz dokumenta, ki je osnova za ugotavljanje skladnosti, to je liste preverjanj, hkrati pa za isto dejansko stanje tožnika sankcionirati. Posledično je zaradi napačne ugotovitve dejanskega stanja s strani inšpektorice prejel izpodbijano odločbo za znižanje plačil za 3 % namesto za 1 %. Če ugotovljenega prekrška glede skrbnika živali ne bi bilo, bi inšpektorica pri svojih ugotovitvah upoštevala, da je bila krava z ušesno številko SI … v karenci, torej ustrezno oskrbljena, še vedno z visoko proizvodnjo, zato je tudi bila v proizvodnem hlevu, kar bi prineslo nižje število kazenskih točk in posledično nižji odstotek znižanja. Izrečena sankcija je tudi nesorazmerna ugotovljenemu prekršku. Prepričan je tudi, da bi lahko bila le enkrat sankcioniran. Predlaga odpravo izpodbijane odločbe in zahteva povrnitev stroškov postopka.

4. Toženka v odgovoru na tožbo vztraja pri svoji odločitvi.

5. Tožba ni utemeljena.

6. V obravnavani zadevi, glede na postavljene tožbene ugovore, sodišče šteje, da tožnik izpodbija le odločitev v 2.2 točki izreka prvostopne odločbe, s katero je organ znesek plačil zahtevkov OMD znižal zaradi kršitve navzkrižne skladnosti v višini 3 % - 1.265,29 EUR, saj ugovorov, ki jih je v pritožbi naperjal zoper točko 1. izreka, v tožbi več ne ponavlja.

7. Upravni organ je z izpodbijano odločbo odločil o tožnikovih zahtevkih OMD iz zbirne vloge za leto 2014. V skladu s 6. členom Uredbe o predpisanih zahtevah ravnanja se tudi celoten znesek plačil za OMD zniža, kolikor so pri kontroli ugotovljene nepravilnosti, ki pomenijo kršitev zahtev ravnanja predpisanih v tej uredbi in določenih v Prilogi 1. Tožniku se očita kršitev dveh zahtev iz področja C: Dobro počutje rejnih živali.

8. Dejansko stanje, na podlagi katerega je organ ugotavljal podanost obeh kršitev, izhaja iz plačilnega naloga št. 12005-05-1183/2014 z dne 5. 9. 2014 (pravnomočen z dne 16. 9. 2014) Uprave RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, Inšpekcije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, s katerim je bil tožnik spoznan za odgovornega kršitve drugega odstavka 8. člena Zakona o zaščiti živali (ZZZiv), kar predstavlja prekršek po 4. točki prvega odstavka 46.a člena ZZZiv. Da je dejansko stanje v zvezi z očitanima kršitvama lahko ugotavljal na podlagi plačilnega naloga, je imel podlago v 1. odstavku 6. člena Uredbe o predpisanih zahtevah ravnanja. Iz obrazložitve plačilnega naloga, na katerega je organ oprl obe kršitvi zahtev izhaja, da sta 17. 3. 2014 uradna veterinarja organa ob prihodu na Farmo K. ugotovila, da krava z ušesno št. SI … kaže znake obolenja lokomotornega sistema in je nastanjena skupaj z ostalo proizvodno živino, s čemer organ ugotavlja, da odgovorna oseba pravne osebe – direktor ni storil vse, da bi zagotovil dobrobit krave ter preprečil vzroke, ki ji povzročajo bolečine in ni zagotovil ustrezno ločeno namestitev bolne živali, torej kršitev drugega odstavka 8. člena ZZZiv, ki določa, da mora biti zagotovljena ustrezna ločena namestitev bolnih, poškodovanih ali onemoglih živali.

9. Navedene ugotovitve, ki se nanašajo na zdravstveno stanje živali in njeno namestitvijo v času ogleda, pa niso relevantno dejansko stanje, ki bi omogočalo zaključek, da je tožnik kršil zahtevo, „da na kmetijskem gospodarstvu nima določene odgovorne osebe za ustrezno oskrbo živali, ki so vsaj enkrat dnevno pod njenim rednim nadzorom.“ Jezikovna razlaga citirane zahteve kaže na obveznost določitve skrbnika, kršitev le-te pa je v nedoločitvi skrbnika. Da pa skrbnik oziroma odgovorna oseba na tožnikovem kmetijskem gospodarstvu ne bi bil določen, pa iz dejanskega stanja povzetega v plačilnem nalogu (sodišče obrazložitev odločb obeh organov šteje za celoto, kajti obrazložitev obeh „kršitev navzkrižne skladnosti“ v prvostopni odločbi ni obrazložena), ne izhaja. Tožnik ima torej prav, da očitek o kršitvi v zvezi s skrbnikom iz citiranega plačilnega naloga ne izhaja. Kršitev zahteve v zvezi z odgovorno osebo v višini 20 točk po mnenju sodišča ni podana in ima tožnik prav, da v zvezi z njo ugovarja nepravilno ugotovljenemu dejanskemu stanju in napačni uporabi materialnega prava.

10. Kot navaja drugostopni organ, pa dejstvo, da kravi z ušesno številko SI … zaradi zdravstvenega stanja (obolelosti), ni bila zagotovljena individualna in primerna oskrba, ki bi zagotavljala njeno dobro počutje, pomeni neizpolnjevanje druge zahteve, ki določa, „da je bolne, poškodovane in onemogle živali treba takoj ustrezno oskrbeti in če je treba, ločeno namestiti v prostorih ali primernih krajih s suho in udobno steljo“. Ta zahteva je usmerjena na bolno, poškodovano ali onemoglo žival in ravnanje z njo. Ni sporno med strankama zdravstveno stanje obolele krave, sporno pa je, ali je bila bolna žival ustrezno oskrbljena in kot je navedeno v zahtevi, ali jo je bilo „treba ločeno namestiti v prostorih ali primernih krajih s suho in udobno steljo“. Tožnik z navedbami o količinah namolženega mleka ugovarja očitku, da krava ni bila ustrezno oskrbljena. Navedeno dejstvo, ki ga organ ne prereka, pa ne dokazuje, da bolne krave ne bi bilo „treba ločeno namestiti v prostorih ali primernih krajih s suho in udobno steljo“. Iz plačilnega naloga namreč izhaja, da je krava kazala znake obolenja lokomotornega sistema, imela vidne težave ob dostopanju do napajalnika zaradi otežene hoje in s stopanjem na dvignjen podest v smeri proti napajalniku z vodo. Navedeno kaže na to, da njena nastanitev v proizvodnem delu hleva glede na njeno zdravstveno stanje ni bila ustrezna. Neutemeljen je zato tožnikov ugovor, da je bila žival ustrezno oskrbljena. Kršitev zahteve ovrednotena s 50 točkami je torej tudi po mnenju sodišča glede na dejansko stanje iz plačilnega naloga podana.

11. Na podlagi tretjega odstavka 6. člena Uredbe o predpisanih zahtevah ravnanja se celotni znesek neposrednih plačil (PP), izravnalnih plačil (OMD) in plačil za okoljske ukrepe (KOP) zniža za 3 %, če je vsota ocen v enih predpisanih zahtevah ravnanja ali enem standardu za dobre kmetijske in okoljske pogoje enaka 50 točk ali večja. Odločitev prvostopnega organa, da zniža plačila OMD za 3 % je zato pravilna tudi ob nepodanosti kršitve v zvezi z odgovorno osebo. Sodišče zato tožbenemu predlogu, da odpravi odločitev, ne more slediti.

12. Tožnik navaja, da je na podlagi odločb št. 33101-80/2015 z dne 9. 11. 2015, 33101-52/2015/2 z dne 9. 11. 2015, in, 33101-51/2015 z dne 11. 11. 2015 (gre za drugostopne odločbe, torej pravilno prvostopne odločbe v zvezi s temi odločbami) prejel po vsaki odločbi 3 % znižanje plačil zaradi kršitve navzkrižne skladnosti ter tudi plačal globo na podlagi plačilnega naloga, čeprav je dejansko šlo za en sam ogled, ki je potekal med 6. in 19. marcem 2014. Prepričan je, da bi izrečena sankcija, ki posledično vpliva na znižanje plačil kmetijske politike, lahko bila izrečena samo enkratno. Ugovor ni utemeljen. Kot izhaja iz v prejšnjem odstavku citiranega tretjega odstavka 6. člena Uredbe o predpisanih zahtevah ravnanja, se znižanje po tej določbi nanaša na neposredna plačila - plačilne pravice, izravnalna plačila - OMD in plačila za kmetijsko okoljske ukrepe - KOP. Ker je tožnik uveljavljal vse naštete zahtevke, se tudi znižanje pri vseh upošteva.

13. Glede na navedeno je sodišče tožbo zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1), ker je ugotovilo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijane odločbe pravilen ter da je odločba pravilna in na zakonu utemeljena.

14. Odločitev o stroških postopka temelji na določbi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, po katerem v primeru, če sodišče tožbo zavrne, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka.

15. Pravni pouk temelji na določbi prvega odstavka 73. člena ZUS-1.