Jedro

177. člen ZNP (enako velja za sedaj veljavni 214. člen ZNP-1) sicer govori o zastaranju pravice, a pritožbeno sodišče meni, da je rok, ki ga določa, pravilneje opredeliti kot prekluzivni. OZ namreč v 345. členu določa, da se pravila o zastaranju ne uporabljajo v primerih, ko je v zakonu določen rok, v katerem je treba vložiti tožbo ali opraviti določeno dejanje, ker bi bila sicer pravica izgubljena. In do take posledice pride tudi v primeru pasivnosti udeleženca postopka o sodnem depozitu. Predmet, ki je bil dan v depozit, s potekom roka postane last Republike Slovenije, pravica udeleženca zahtevati izročitev, pa ugasne. Taka posledica tudi sicer za zastaranje ni značilna, saj pri zastaranju pravica ne ugasne, ampak preneha le pravica zahtevati izpolnitev. Tudi to, da potek roka sodišče upošteva po uradni dolžnosti in da mora sodišče na rok udeleženca opozoriti (glej 173. in 175. člen ZNP), ni značilno za zastaralni rok. Zastaranje namreč sodišče upošteva le na ugovor stranke.

Država je v zvezi s to epidemijo Corona virusa z zakonom (ZZUSUDJZ) in s sklepi Vlade RS med drugim določila, da roki za uveljavljanje pravic strank v sodnih postopkih, določeni z zakonom, kamor sodi tudi rok po 177. členu ZNP oziroma 214. členu ZNP-1, ne tečejo v skupnem trajanju 115 dni.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje razveljavi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje odločilo, da je pravica do dviga pri tem sodišču deponiranega zneska v višini 7.592,68 EUR, po sklepu N 00/2017 z dne 15. 11. 2017, zastarala in navedeni znesek z zakonitimi zamudnimi obrestmi, ki je položen na računu Okrožnega sodišča v Novem mestu, pripade Republiki Sloveniji. Odločitev je oprlo na ugotovitev, da nasprotna udeleženka deponiranega zneska ni prevzela v roku 5 let od pravnomočnosti sklepa z dne 15. 11. 2017. 2. Zoper odločitev se pritožuje nasprotna udeleženka. Navaja, da še vedno vztraja pri pritožbenih navedbah v pritožbi z dne 7. 12. 2017. Konkretni depozit je vezan na nepravdno zadevo istega sodišča N 0/2016, v kateri je 28. 5. 2019 vložila ustavno pritožbo. O njej Ustavno sodišče še ni odločilo. V nadaljevanju pojasnjuje, da se je v zadnjih petih letih soočala s svojimi in moževimi zdravstvenimi težavami, tu je bilo tudi covid obdobje, kar je vse botrovalo izgubi občutka za čas. Meni, da te okoliščine opravičujejo spregled zakonskega roka in dodelitev dodatnega roka za prevzem plačila.

3. Predlagateljica na pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče uvodoma ugotavlja, da se je bil predlog v tej zadevi vložen 3. 11. 2017, ko je veljal še ZNP.1 Glede na prehodno določbo 216. čl. ZNP-1,2 je pri presoji utemeljenosti pritožbe treba uporabiti določbe ZNP.

6. Nasprotna udeleženka je bila v upravnem postopku razlaščena. V nepravdnem postopku N 0/2016, ki je tekel pred Okrajnim sodiščem v Črnomlju, je bilo odločeno, da je upravičena do odškodnine v višini 6.600 EUR s pripadki. Predlagateljica je svojo obveznost izpolnila tako, da je odškodnino na podlagi sklepa N 00/2017 z dne 15. 11. 2017 izročila v sodni depozit. Sodišče prve stopnje je, kot je mogoče smiselno razbrati iz razlogov, štelo, da je rok, ki ga za prevzem depozita določa 177. čl. ZNP (sedaj 214. čl. ZNP-1),3 začel teči 30. 8. 2018, to je prvi dan po tem, ko je sklep z dne 15. 11. 2017 postal pravnomočen, iztekel pa se je 30. 8. 2023. Ni sporno, da nasprotna udeleženka v tem roku depozita ni prevzela.

7. Na začetek teka roka nima nobenega vpliva navedba, da je nasprotna udeleženka v postopku za določitev odškodnine (N 9/2016) vložila ustavno pritožbo. Sodna praksa je sicer v dveh primerih zavzela stališče, da rok ne more pričeti teči pred izčrpanjem vseh pravnih sredstev v postopku, v zvezi s katerim je bil sodni depozit položen,4 a pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sklep, na podlagi katerega je bila predlagateljica dolžna plačati odškodnino, pravnomočen,5 ustavna pritožba zoper to odločitev pa je bila s sklepom Ustavnega sodišča Up-624/19 z dne 20. 3. 2019 zavržena.6 Da bi nasprotna udeleženka vložila tudi revizijo, pa slednja ne trdi, niti ne izhaja iz podatkov spisa.

8. Da bi lahko pravilno presodilo pomen ostalih pritožbenih navedb za tek roka, se pritožbeno sodišče v nadaljevanju najprej opredeljuje do vprašanja, ali gre pri roku, ki ga določa 177. čl. ZNP (sedaj 214. čl. ZNP-1), za zastaralni ali prekluzivni zakonski rok.

9. 177. čl. ZNP (enako velja za sedaj veljavni 214. čl. ZNP-1) sicer govori o zastaranju pravice, a pritožbeno sodišče ocenjuje, da je rok, ki ga določa, iz razlogov, ki bodo navedeni v nadaljevanju, pravilneje opredeliti kot prekluzivni. OZ7 namreč v 345. čl. določa, da se pravila o zastaranju ne uporabljajo v primerih, ko je v zakonu določen rok, v katerem je treba vložiti tožbo ali opraviti določeno dejanje, ker bi bila sicer pravica izgubljena. Do take posledice pride tudi v primeru pasivnosti udeleženca postopka o sodnem depozitu. Predmet, ki je bil dan v depozit, s potekom roka postane last Republike Slovenije, pravica udeleženca do prevzema pa ugasne. Taka posledica tudi sicer za zastaranje ni značilna, saj pri zastaranju pravica ne ugasne, ampak preneha le pravica zahtevati izpolnitev. Tudi to, da potek roka sodišče upošteva po uradni dolžnosti in da mora sodišče na rok udeleženca opozoriti (glej 173. in 175. čl. ZNP), ni značilno za zastaralni rok. Zastaranje namreč sodišče upošteva le na ugovor stranke. Ker pri roku iz 177. čl. ZNP (enako velja tudi za rok po sedaj veljavnem 214. čl. ZNP-1) po povedanem ne gre za zastaralni rok,8 zanj ni mogoče uporabiti določb o zastaranju, med drugim tudi ne določb o morebitnem zadržanju zastaranja. Pritožbene navedbe o zdravstvenih težavah (ki so tudi sicer povsem nekonkretizirane in neizkazane) zato za tek roka niso relevantne.

10. Načeloma bi enako veljalo tudi za navedbe o splošno znani epidemiji korona virusa, saj, kot je bilo že pojasnjeno, za prekluzivne zakonske roke določb OZ o morebitnem zadržanju zastaranja ni mogoče uporabiti. Vendar pa je država v zvezi s to epidemijo z ZZUSUDJZ9 in s sklepi Vlade RS10 med drugim določila, da roki za uveljavljanje pravic strank v sodnih postopkih, določeni z zakonom (kamor glede na zgoraj zavzeto stališče sodi tudi rok po 177. čl. ZNP oziroma 214. čl. ZNP-1) niso tekli v skupnem trajanju (najmanj) 115 dni,11 pri čemer je zadnje obdobje zadržanja teka rokov izteklo 10. 1. 2021, torej še pred potekom petletnega roka v tej zadevi. Od izteka petletnega roka (30. 8. 2023) do izdaje izpodbijanega sklepa (26. 9. 2023) je poteklo le 27 dni, torej manj, kot pa je bilo dni, ko je bil na podlagi interventnih ukrepov zadržan tek zakonskih prekluzivnih rokov. Na dlani je zato zaključek, da je sodišče prve stopnje izpodbijani sklep izdalo preuranjeno, torej v času, ko je nasprotna udeleženka še imela možnost prevzeti depozit. 11. Pritožba je glede na obrazloženo utemeljena in ji je pritožbeno sodišče na podlagi 365. čl. ZPP v zvezi z 37. čl. ZNP ugodilo in sklep razveljavilo. Za razveljavitev se je odločilo zato, ker je ugotovilo, da se rok za prevzem depozita tudi v času vložitve pritožbe še ni iztekel in pritožbenemu sodišču zato ne morejo biti znana vsa za odločitev relevantna dejstva. O tem, ali je pravica nasprotne udeleženke za prevzem (dvig) pri sodišču deponiranega denarja v tem času ugasnila ali ne, bo zato moralo ponovno presoditi sodišče prve stopnje.

1 Zakon o nepravdnem postopku, Uradni list SRS, št. 20/88, RS 19/94 - ZS, 87/02 - SPZ, 131/03 - odl. US, 77/08 - ZDZdr, 10/17 - ZPP-E, 30/86. 2 Zakon o nepravdnem postopku, Uradni list RS, št. 16/19. 3 Sodišče prve stopnje je pri odločanju sicer uporabilo določbo 214. čl. ZNP-1, a gre za vsebinsko nespremenjeno določbo. 4 Glej sklep VSL II Cp 532/2015 in sklep I Cp 2857/2017. 5 Sklep N 9/2016 je v delu, s katerim je bilo predlagateljici naloženo plačilo odškodnine, postal pravnomočen z odločitvijo pritožbenega sodišča I Cp 2129/2017 z dne 14. 3. 2018. 6 Odločba Ustavnega sodišča z dne 14. 9. 2022 je javno dostopna v bazi Tax-Fin-Lex. 7 Obligacijski zakonik. 8 Takšno stališče je zavzela tudi pravna teorija (glej komentar Dragice Wedam Lukić in Ade Polajnar Pavčnik v Nepravdni postopek, zakon s komentarjem, ČZ UL SRS, 1989, str. 111). Drugačno stališče je ob sklicevanju na uporabo termina "zastaralni rok" in prednosti, ki jih prinaša drugačna opredelitev roka, zavzeto v komentarju nove ureditve (to je v delu Kraljić, Kežmah, Čujovič, Dajčman, Zakon o nepravdnem postopku - ZNP-1 s komentarjem, Založba WD, 2022, str. 662 in 663). 9 Zakon o začasnih ukrepih v zvezi s sodnimi, upravnimi in drugimi javnopravnimi zadevami za obvladovanje širjenja nalezljive bolezni SARS-CoV-2 (Covid 19), UL RS 36/2020 z dne 28. 3. 2020. 10 Sklep o začasnem prenehanju teka rokov za uveljavljanje pravic strank v sodnih postopkih, določenih z zakonom (UL RS 167/2020 z dne 19. 11. 2020; sklep o začasnem prenehanju teka rokov za uveljavljanje pravic strank v sodnih postopkih, določenih z zakonom (UL RS 190/2020 z dne 17. 12. 2020 in sklep o začasnem prenehanju teka rokov za uveljavljanje pravic strank v sodnih postopkih, določenih z zakonom (UL RS 4/2021 z dne 8. 1. 2021). 11 Roki tako (ob upoštevanju besedila zakona in sklepov) niso tekli v naslednjih obdobjih: od 29. 3. 2020 do 31. 5. 2020 (64 dni), od 19. 11. 2020 do 19. 12. 2020 (30 dni) in od 20. 12. 2020 do 10. 1. 2021 (21 dni), skupaj torej 115 dni. V zvezi s tem glej tudi odločbo VS RS III Ips 19/2022, v kateri je bilo (sicer v zvezi z zastaranjem) zavzeto stališče, da je bilo zastaranje (na podlagi 360. čl. OZ) v prvem valu epidemije zadržano že z razglasitvijo epidemije, to je z 12. 3. 2020.