Jedro

Neupoštevne so pritožbene trditve, s katerimi tožena stranka nasprotuje oceni izpovedi prič, kakor tudi oceni zapisnika o poškodbi, ki jo je sodišče prve stopnje podalo v obrazložitvi izpodbijane sodbe, saj z njimi napada ugotovljeno dejanske stanje.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Tožeča stranka nosi sama svoje stroške pritožbe, kakor tudi tožena strank svoje stroške odgovora na pritožbo.

Obrazložitev

: Sodišče prve stopnje je razveljavilo sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani opr. št. VL 52456/2008 z dne 4.8.2008 v celoti in zavrnilo tožbeni zahtevek na plačilo zneska 3.207,06 EUR z zamudnimi obrestmi in izvršilnih stroškov.

Zoper sodbo se je tožeča stranka pravočasno pritožila iz vseh pritožbenih razlogov po 1. odst. 338. člena ZPP. Pritožbenemu sodišču je predlagala, da pritožbi ugodi, in izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbenemu zahtevku ugodi, podredno pa da jo razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Pritožba je bila vročena toženi stranki, ki je odgovorila, da pritožba ni utemeljena in predlagala, naj jo pritožbeno sodišče zavrne in potrdi izpodbijano sodbo.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da predmetni spor predstavlja spor majhne vrednosti, saj sporna terjatev ne presega 4.000,00 EUR (1. odst. 443. člena v zvezi s 1. odst. 495. člena ZPP). Sodba, s katero je končan spor v postopku majhne vrednosti se sme izpodbijati samo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 2. odst. 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava.

Sodišče prve stopnje je na podlagi trditev, ki sta jih pravdni stranki podali v postopku na prvi stopnji in po izvedenem dokaznem postopku ugotovilo, da tožeča stranka ni izkazala, da bi tožena stranka dne 19.7.2007 v kraju Vosek povzročila na njenem telekomunikacijskemu omrežju pretrganje zemeljskega optičnega in bakrenega krajevnega kabla. Na nasprotovanje tožene stranke je ugotovilo, da tožeča stranka ni izkazala, da bi bila tožena stranka izvajalec del, pri katerih je prišlo do pretrganja njenega telekomunikacijskega kabla, niti da bi bila naročnik teh del ali pa njihov investitor. Zato je materialnopravno pravilno zavrnilo tožbeni zahtevek, s katerim je tožeča stranka od tožene stranke zahtevala povrnitev škode, ki jo je imela zaradi pretrganja njenega telekomunikacijskega kabla. Kot rečeno tožeča stranka ni izkazala, da je bila tožena stranka tista, ki ji je povzročila škodo.

Neupoštevne so pritožbene trditve, s katerimi tožena stranka nasprotuje oceni izpovedi prič D. in Š., kakor tudi oceni zapisnika o poškodbi z dne 19.7.2007 (A9) sodišča prve stopnje, ki jo je podalo v obrazložitvi izpodbijane sodbe, saj z njimi napada ugotovljeno dejanske stanje. Navedene pritožbene trditve pa tudi ne potrjujejo pritožbenega stališča, da obstojijo o odločilnih dejstvih nasprotja med tem, kar se navaja v razlogih izpodbijane sodbe o vsebini listin in med samimi listinami.

Neupoštevne so tudi pritožbene trditve, da sodišče prve stopnje ne bi smelo dovoliti toženi stranki, da umakne dokazni predlog za zaslišanje tožene stranke. Tožena stranka je namreč predlagala njeno zaslišanje zaradi dokazovanja svojih trditev, da ni povzročiteljica škode. To pa pomeni, da neizvedba tega dokaza ni mogla imeti škodljivih posledic na položaj tožeče stranke.

Pritožbeno sodišče je zaradi navedenega in ker je ugotovilo, da v postopku na prvi stopnji ni prišlo do bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pazi sodišče po uradni dolžnosti (2. odst. 350. člena ZPP), pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

Tožeča stranka s pritožbo ni uspela, zato nosi sama svoje pritožbene stroške. (1. odst. 154. člena ZPP). Pritožbeno sodišče ocenjuje, da tožena stranka s trditvami v odgovoru na pritožbo ni pripomogla odločitvi tega sodišča, zaradi česar je odločilo, da sama nosi svoje stroške odgovora na pritožbo (155. člen ZPP).