25. 4. 2002

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž., ki ga zastopa B. B., odvetnik v Z. Z., na seji senata dne 25. aprila 2002

sklenilo:

Ustavna pritožba A. A. zoper sklep senata Okrožnega sodišča v Murski Soboti št. Ks 52/99 z dne 10. 3. 1999 v zvezi s sklepom preiskovalnega sodnika istega sodišča št. Kpr 15/99 z dne 1. 3. 1999 se zavrže.

Obrazložitev

1.Z izpodbijanim sklepom je senat Okrožnega sodišča v Murski Soboti zavrnil pritožbo pritožnika in potrdil sklep preiskovalnega sodnika, s katerim je bilo odločeno, da se opravi preiskava zaradi obstoja utemeljenega suma, da je pritožnik storil kaznivo dejanje posilstva po prvem odstavku 180. člena Kazenskega zakonika (Uradni list RS, št. 63/94 in nasl. - KZ), in da se izloči iz spisa uradni zaznamek z izjavo, ki jo je dne 8. 1. 1999 pritožnik dal kriminalistom UKS pri UNZ Murska Sobota.

2.V ustavni pritožbi pritožnik uveljavlja kršitev pravic iz drugega odstavka 28. člena Ustave (načelo zakonitosti) in iz četrte alineje 29. člena Ustave (pravna jamstva v kazenskem postopku). Trdi, da ustavno načelo, po katerem se dejanja, ki so kazniva, ugotavljajo in kazni zanje izrekajo po zakonu, ki je veljal ob storitvi dejanja, razen če je novi zakon za storilca milejši, velja tako za materialne kot tudi procesne predpise. Sodišče naj bi bilo zato dolžno upoštevati določbo 70. člena sedaj veljavnega Zakona o kazenskem postopku (Uradni list RS, št. 63/94 in nasl. - v nadaljevanju ZKP) in mu že ob prvem zaslišanju priskrbeti zagovornika. Glede na določbo ZKP, po katerem se sodba ne sme opirati na dokaz, ki je bil pridobljen s kršitvijo ustavnih pravic, ali na dokaz, na katerega se po določbah tega zakona ne sme opirati, ali na dokaz, ki je bil pridobljen na podlagi takega nedovoljenega dokaza, bi moral biti po mnenju pritožnika tudi zapisnik o prvem zaslišanju pritožnika, ki je bilo opravljeno pred preiskovalnim sodnikom v odsotnosti zagovornika, izločen. Ker ni bil, naj bi bila kršena tudi njegova pravica do zagovora z molkom, ki jo je v konkretnem postopku uveljavljal in ki bi z neizločitvijo tega zapisnika izgubila vsakršen pomen.

3.Po prvem odstavku 50. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 - v nadaljevanju ZUstS) se ustavna pritožba lahko vloži zoper posamične akte državnih organov, organov lokalne skupnosti ali nosilcev javnih pooblastil. Vloži se lahko šele, ko so izčrpana vsa pravna sredstva (prvi odstavek 51. člena ZUstS) in sicer v 60 dneh od dneva vročitve posamičnega akta, zoper katerega je mogoča ustavna pritožba (prvi odstavek 52. člena ZUstS). Sklep, s katerim se izloči zapisnike o izpovedbah iz spisov, je procesni sklep, izdan v času trajanja kazenskega postopka, zoper katerega ustavna pritožba ni mogoča. Kršitve ustavnih pravic, ki jih pritožnik v ustavni pritožbi zatrjuje, je namreč mogoče uveljavljati s pravnimi sredstvi (rednimi in izrednimi) zoper odločbo sodišča o glavni stvari. To pomeni, da pritožnik zoper izpodbijani sklep pred vložitvijo ustavne pritožbe ni izčrpal pravnih sredstev, zaradi česar za obravnavo ustavne pritožbe niso izpolnjene procesne predpostavke. Iz tega razloga je bilo treba njegovo ustavno pritožbo zavreči.

4.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi druge alineje prvega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: predsednik senata dr. Zvonko Fišer ter člana dr. Ciril Ribičič in dr. Mirjam Škrk.

Predsednik senata dr. Zvonko Fišer