U-I-18/95

13.4.1995

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobud Peter Krisperja iz Ljubljane in Edeltraut Urbanc iz Caracasa na seji dne 13.4.1995

s k l e n i l o:

Pobudi za oceno ustavnosti Zakona o prenosu sovražnikovega premoženja v državno last in o sekvestraciji premoženja odsotnih oseb (Uradni list DFJ, št. 2/45, in Uradni list FLRJ, št. 63/46) se zavržeta.

O b r a z l o ž i t e v

A.

Pobudnik Peter Krisper izpodbija določbe Zakona o prenosu sovražnikovega premoženja v državno last in o sekvestraciji premoženja odsotnih oseb (Uradni list FLRJ, št. 63/46 - v nadaljevanju: ZPSP-46). Navaja, da pomenijo določbe ZPSP-46 nadaljevanje Odloka o prehodu sovražnikovega premoženja v državno last, o državnem upravljanju premoženja odsotnih oseb in o zasegi premoženja, ki so ga okupatorske oblasti prisilno odsvojile (Uradni list DFJ, št. 2/45 - v nadaljevanju Odlok), katerega oceno ustavnosti je pobudnik že predlagal, pa je Ustavno sodišče njegovo pobudo v zadevi U-I-99/94 zavrglo. Pobudnik meni, da z uveljavitvijo ZPSP-46 določbe Odloka niso prenehale veljati, ker naj bi bile z ZPSP-46 potrjene in naj bi šlo dejansko za isti predpis, kar naj bi dokazovale le manjše razlike v obeh tekstih in dejstvo, da ZPSP-46 ni izrecno razveljavljal določb Odloka.

Pobudnik predlaga, da Ustavno sodišče pobudo sprejme in ugotovi, da je ZPSP-46 v neskladju z Ustavo.

Pobudnica Edeltraut Urbanc izpodbija določbe Odloka in ZPSP-46.

Meni, da so določbe Odloka in ZPSP-46, ki naj bi bil samo nadaljevanje Odloka, zaradi diskriminacije oseb nemške narodnosti in zaplembe premoženja brez odškodnine v nasprotju z načelom enakosti oziroma prepovedjo diskriminacije, določeno v 14. členu Ustave in v 14. členu Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (Uradni list RS, Mednarodne pogodbe, št. 7/94), v nasprotju s splošno veljavnimi načeli mednarodnega prava in z veljavnimi pogodbami, ki jih je ratificiral Državni zbor.

Določbe Odloka naj bi bile tudi v nasprotju s pravico do zasebne lastnine, določeno v 33. členu Ustave in v 1. členu Protokola h Konvenciji o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin iz leta 1952.

Pobudnica predlaga, da Ustavno sodišče pobudo sprejme in ugotovi, da sta Odlok in ZPSP-46 v nasprotju s pravnim redom slovenske države.

B.

Ustavno sodišče je na seji dne 30.3.1995 združilo obravnavanje in odločanje o navednih pobudah.

Odlok, ki ga je sprejel 21.11.1944 AVNOJ, je bil potrjen z Zakonom o potrditvi in spremembah Odloka, ki je bil izdan na podlagi tretjega odstavka 136. člena Ustave FLRJ. S tem Zakonom so se hkrati izvedle določene spremembe in dopolnitve Odloka, spremenjeno pa je bilo tudi ime, tako da je bil Zakon izdan z uporabo zakonodajne tehnike prečiščenega besedila kot Zakon o prenosu sovražnikovega premoženja v državno last in o sekvestraciji premoženja odsotnih oseb. Odlok in Zakon o potrditvi in spremembah Odloka sta sicer v formalnopravnem smislu dva predpisa tedanjih zakonodajnih oblasti. V materialnopravnem pomenu pa gre za en predpis, ki je do 14.8.1946 veljal kot Odlok, od tega dne z uveljavitvijo Zakona o potrditvi in spremembah Odloka pa z nekoliko spremenjenimi in dopolnjenimi določbami kot ZPSP-46.

Vendar pa se ne glede na navedeno ZPSP-46 v Republiki Sloveniji ne uporablja, ker 25/6-1991 ni postal sestavni del pravnega reda Republike Slovenije, saj so že pred tem njegove določbe zaradi svoje konsumiranosti izgubile pravno veljavo. Zakon o denacionalizaciji (Uradni list RS, št. 27/91, 56/92 - odl. US, 13/93 - odl. US, 31/93 in 24/95 - odl. US - v nadaljevanju: ZDen) je oba predpisa, ker se je sprva podržavljanje premoženja odvijalo na podlagi Odloka, kasneje pa na podlagi ZPSP, uvrstil med pravne podlage za vračanje premoženja. Vendar sama ta uvrstitev še ne pomeni, da ZDen vzpostavlja ponovno veljavo teh pravnih norm. Zato pobudnikom, ki sicer morebiti izkazujejo pravni interes za izpodbijanje posameznih določb ZDen, tudi ni mogoče priznati pravovarstvene potrebe za izpodbijanje določb predpisov iz 3. člena ZDen, ker se le-ti sploh ne uporabljajo več.

Ker se določbe ZPSP-46 v Republiki Sloveniji ne uporabljajo kot pravne norme, Ustavno sodišče ni pristojno za presojo njihove ustavnosti, zato je bilo treba pobudo zavreči.

C.

Ustavno sodišče je ta sklep sprejelo na podlagi 21. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94) v sestavi: predsednik dr. Tone Jerovšek in sodniki dr. Peter Jambrek, mag. Matevž Krivic, mag. Janez Snoj, dr. Janez Šinkovec, dr. Lovro Šturm, Franc Testen, dr. Lojze Ude in dr. Boštjan M. Zupančič. Sklep je sprejelo soglasno.

P r e d s e d n i k

dr. Tone Jerovšek