Jedro

Določba 9. točke 260. člena ZUP ureja primer, ko osebi, ki bi morala biti udeležena v postopku kot stranka, ni bila dana možnost sodelovati, in ne primer, če je stranka sodelovala.

Izrek

Pritožbi se ugodi, sodba Upravnega sodišča Republike Slovenije, Oddelka v Novi Gorici, opr. št. U 201/2002-18 z dne 9.5.2003 se razveljavi in zadeva vrne istemu sodišču, da opravi nov postopek.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi določbe 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS) zavrnilo tožbo tožnika proti odločbi tožene stranke z dne 10.6.2002. Z njo je tožena stranka zavrnila tožnikovo pritožbo zoper odločbo Oddelka za okolje in prostor Upravne enote S. z dne 20.8.2001. Z njo je organ prve stopnje dovolil obnovo postopka v zadevi V.R., v katerem je dovolil vpis v register pridelovalcev grozdja in vina in kataster vinogradov. Tožena stranka je ugotovila, da je prišlo v postopku izdaje odločbe z dne 28.2.2000 upravnega organa prve stopnje do procesne napake, saj odločba ni bila vročena strankama V.M. in V.M., ki sta sodelovali v postopku. Tako jima ni bila dana možnost, da se zoper izdano odločbo kot možna obdelovalca vinogradov pritožita in opredelita glede obdelovanja zemljišč in soglasja za vpis pritožnika kot pridelovalca v register, čeprav imata pravni interes za udeležbo v postopku, saj sta možna dediča po pokojnem očetu R.V. tako kot tožnik. Podan je obnovitveni razlog po 9. točki 260. člena Zakona o splošnem upravnem postopku. Zato je upravni organ prve stopnje ravnal prav, ko je predlogu prizadetih strank M.V. in M.V. ugodil in v zadevi upravni postopek obnovil. Sodišče prve stopnje v razlogih izpodbijane sodbe povzema določbo 9. točke 260. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP): postopek, ki je končan z odločbo, zoper katero v upravnem postopku ni rednega pravnega sredstva (odločba, dokončna v upravnem postopku), se obnovi, če osebi, ki bi morala biti udeležena v postopku kot stranka ali stranski udeleženec, pa ne gre za primer iz 2. odstavka 229. člena, ni bila možnost dana možnost udeležbe v postopku. Iz spisov izhaja, da sta bili prizadeti stranki M.V. in M.V. udeleženi kot stranki v upravni zadevi za vpis v register pridelovalcev grozdja in vina, ki se je vodil na podlagi Pravilnika o registru pridelovalcev grozdja in vina, in katastru vinogradov, ki se vodi na podlagi 9. člena Zakona o vinu in drugih proizvodov iz grozdja in vina (Uradni list RS, št. 70/97), pri Oddelku za okolje in prostor Upravne enote S. Čeprav sta bila oba pritegnjena v upravni postopek, jima ni bila vročena odločba z dne 28.2.2000. Z vsebino odločbe sta bila seznanjena šele 18.5.2001, ko sta prejela fotokopijo navedene odločbe, ta pa je medtem postala že dokončna in pravnomočna. Zato jima tudi po mnenju sodišča ni bila dana možnost, da se zoper izdano odločbo kot možna obdelovalca vinogradov pritožita in opredelita glede obdelovanja zemljišč in soglasja za vpis tožnika kot pridelovalca v register. S tem je podan pogoj za obnovo postopka, ki ga določa 9. točka 260. člena ZUP.

Tožnik v pritožbi uveljavlja vse pritožbene razloge. Navaja, da spore povzroča M.V. skupaj z ženo. Oba sta tudi v zadevi U 222/99 zavajala upravno sodišče z lažnim prikazovanjem primerljivih kmetijskih površin. Pritožnik smiselno predlaga razveljavitev izpodbijane sodbe.

Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

Prizadeta stranka v odgovoru na pritožbo smiselno predlaga zavrnitev pritožbe.

Pritožba je utemeljena.

Po presoji pritožbenega sodišča sta tožena stranka in sodišče prve stopnje zaradi napačne uporabe določbe 9. točke 260. člena ZUI v zadevi napačno odločila.

Med strankama ni spora o tem, da sta V.M. in V.M. sodelovala v postopku in tudi ne o tem, da jima odločba prve stopnje ni bila vročena, to pa izhaja tudi iz vseh listin v spisu ter iz izpodbijane sodbe in odločbe tožene stranke.

Toda določba 9. točke 260. člena ZUP ureja primer, ko osebi, ki bi morala biti udeležena v postopku kot stranka, ni bila dana možnost udeležbe, torej drugo procesno situacijo. Ker je tožena stranka pri svoji odločitvi tako napačno uporabila navedeno določbo ZUP, je zagrešila bistveno kršitev določb postopka. Zato tožbo zoper tako odločitev sodišče prve stopnje ni moglo zavrniti s sklicevanjem na določbo 1. odstavka 59. člena ZUS, po kateri se tožba zavrne, če sodišče ugotovi, da je bil postopek pred izdajo izpodbijanega akta pravilen in, da je odločba pravilna in na zakonu utemeljena. S tem je storila bistveno kršitev določb postopka v upravnem sporu (2. odstavek 72. člena ZUS).

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi določbe 74. člena ZUS pritožbi ugodilo in izpodbijano sodbo vrnilo sodišču prve stopnje, da opravi nov postopek.