Jedro

Zastaranje izterjave davčne obveznosti je prekinjeno za čas, ko je nalog za plačilo davka v vrstnem redu za plačilo pri Agenciji RS za plačilni promet.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje. Nadaljnji stroški upnika se odmerijo v znesku 18.196,00 SIT, z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 3.10.2001 do plačila.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom o zavarovanju dovolilo zavarovanje denarne terjatve na podlagi seznama zaostalih obveznosti dolžnika v znesku 2,108.230,50 SIT, z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 26.4.2000 do plačila ter stroškov postopka v znesku 59.537,00 SIT, z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 4.6.2001 do plačila, z vknjižbo zastavne pravice pri solastnem deležu do 4/10 vl.št. X k.o. Ž, kjer je vknjižen kot solastnik dolžnik. Zoper sklep je v roku ugovarjal dolžnik, ki predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi ter predlog upnika zavrne. Navaja, da je pravica upnice za izterjavo predmetne terjatve zastarana in da bi moralo sodišče zastaranje upoštevati po uradni dolžnosti. Po 1. odst. 28. čl. Zakona o prometnem davku (v nadaljevanju ZPD) je bil dolžan davčni zavezanec plačevati prometni davek periodično kot akontacije in dokončno ob koncu leta. V tem postopku obravnavane obveznosti bi tako moral dolžnik plačati že med letom 1994, dokončno pa ob koncu leta 1994, kar pomeni, da bi upnik lahko pričel z izterjavo teh terjatev ob koncu leta 1994. 5-letni rok iz 2. odst. 96. čl. Zakona o davčnem postopku (v nadaljevanju ZDavP) je pričel teči že konec leta 1994 oziroma 1.1.1995 in se je iztekel 31.12.1999. Po 2. odst. 97. čl. ZDP tek zastaranja pravice do izterjave davkov, obresti, stroškov prisilne izterjave ustavi vsako uradno dejanje davčnega organa, ki mu je namen izterjava in je bil dolžnik z njim seznanjen. Dolžnik pa je dobil poziv upnika zaradi plačila teh obveznosti šele v mesecu maju 2000, torej po izteku 5-letnega roka. Takšno razlago potrjuje tudi 1. odst. 60. čl. ZDavP. Upnik v odgovoru na ugovor predlaga zavrnitev ugovora kot neutemeljenega. Navaja, da v primeru samoobdavčitve pravna oseba izdaja naloge za poravnavo davčne obveznosti in v kolikor jih ta ne izda sama, to stori davčni organ. V zvezi z zastaranjem pravice do izterjave davčnega dolga pravnih oseb v primeru, ko so nalogi več let v vrstnem redu nalogov za plačilo dospelih neporavnanih obveznosti pri Agenciji za plačilni promet, velja sprejeti stališče, da je glede teka zastaranja v teh primerih potrebno upoštevati, da je prisilna poravnava dolga na podlagi vrstnega reda plačil posebna, specifična oblika prisilne izterjave dolga pravnih oseb in da se pri tem načinu dejansko izvršuje kontinuirana, nepretrgana izterjava v času, ko so nalogi v vrstnem redu plačil. To pomeni, da v tem primeru velja absolutni zastaralni rok. Iz evidence vrstnega reda nalogov za plačilo dospelih neporavnanih obveznosti pri Agenciji RS za plačilni promet z dne 3.11.1999 je razvidno, da je družbenik - dolžnik za pravno osebo B d.o.o. sam predložil naloge za plačilo prometnega davka, ki bi morali biti plačani v letu 1994. Nalogi za plačilo teh obveznosti so zavedeni v vrstni red pri Agenciji RS za plačilni promet nepretrgoma od 5.12.1994 dalje. Sodišče prve stopnje je ugovor dolžnika odstopilo višjemu sodišču, da o njem odloči kot o pritožbi, ker je ocenilo, da ugovor ni utemeljen (2. odst. 54. čl. v zvezi z 239. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju - v nadaljevanju ZIZ). Ugovor ni utemeljen tudi po oceni pritožbenega sodišča. Davčna obveznost, katere zavarovanje je predmet tega postopka, kar je glede na navedbe strank med strankama nesporno, je plačilo prometnega davka pravnega prednika dolžnika za leto 1994. Davčni zavezanec - pravni prednik dolžnika je na podlagi samoobdavčitve sam sestavljal obračune svoje davčne obveznosti in na podlagi teh obračunov izdajal naloge za poravnavo davčne obveznosti. Te naloge, kateri vsi obsegajo obveznost plačila, ki je predmet zavarovanja v tem postopku, je pravni prednik dolžnika izdal v času od 5.12.1994 do 20.1.1995, kot je razvidno iz kopij nalogov (v spisu priloga A5, A6, A7), pri čemer so bili takrat nalogi Agenciji RS za plačilni promet tudi predloženi v plačil in so ostali v vrstnem redu nalogov za plačilo dospelih neporavnanih obveznosti še na dan 3.11.1999, kar je razvidno iz obrazca EVRP Agencije RS za plačilni promet z dne 3.11.1999 (v spisu priloga A4). Po 2. odst. 96. čl. ZDP pravica do izterjave davkov, obresti ter stroškov prisilne izterjave zastara v petih letih po preteku leta, v katerem bi jih bilo treba izterjati. Tek zastaranja pravice do izterjave davkov, obresti, stroškov prisilne izterjave ustavi vsako uradno dejanje davčnega organa, ki mu je namen izterjava in je bil dolžnik z njim seznanjen, v vsakem primeru pa nastopi zastaranje, ko poteče 10 let od dneva, ko je prvič pričelo teči (2. in 5. odst. 97. čl. ZDP). Strinjati se je s stališčem upnika v odgovoru na ugovor, da je način samoobdavčitve in predložitev nalogov za plačilo davka po davčnem zavezancu specifični način izterjave in da je zastaranje za čas, ko so nalogi v vrstnem redu za plačilo pri Agenciji RS za plačilni promet, tek zastaranja izterjave te davčne obveznosti pretrgan, vse do poteka absolutnega roka zastaranja. Zato glede na navedena dejstva, da se obveznosti plačila dvaka nanašajo na leto 1994, da so nalogi za plačilo le-tega v vrstnem redu pri Agenciji RS za plačilni promet vse od konca leta 1994 oziroma začetka leta 1995 neprekinjeno do 3.11.1999, ne moremo govoriti o zastaranju predmetne davčne obveznosti. Pritožbeno sodišče je zato, ker ni ugotovilo niti kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti, ugovor dolžnika kot neutemeljenega zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep o zavarovanju sodišča prve stopnje (2. tč. 365. čl. ZPP v zvezi s 15. in 239. čl. ZIZ). Odločitev o stroških ugovornega postopka temelji na 1. odst.165. čl. ZPP v zvezi s 15. in 239. čl. ZIZ. Dolžnik z ugovorom ni uspel in je zato dolžan povrniti potrebne stroške ugovornega postopka upniku. Le-ti so odmerjeni kot nadaljnji stroški postopka in znašajo 18.196,00 SIT (200 odvetniških točk za sestavo odgovora na ugovor in 196 SIT PTT stroški).