24. 2. 2011

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopkih za preizkus ustavne pritožbe in pobude G. H., I., ki ga zastopa Martin Graj, odvetnik na Ptuju, na seji 24. februarja 2011

sklenilo:

1.Ustavna pritožba zoper sklep Vrhovnega sodišča št. VIII DoR 21/2009 z dne 11. 11. 2009 se ne sprejme.

2.Ustavna pritožba zoper sodbo Višjega delovnega in socialnega sodišča št. Psp 168/2009 z dne 17. 6. 2009 v zvezi s sodbo Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani št. Ps 234/2008 z dne 19. 1. 2009 se zavrže.

3.Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti 32. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (Uradni list RS, št. 2/04 in 10/04 – popr.) ter prvega odstavka 159. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 109/06 – uradno prečiščeno besedilo) se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

1.Delovno in socialno sodišče v Ljubljani je zavrnilo pritožnikov zahtevek, da se odpravita odločbi Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (v nadaljevanju Zavod) v delu, ki se nanaša na datum priznanja delne invalidske pokojnine (namesto od 1. 9. 2007 naj bi mu pravica pripadala od 26. 6. 2003). Zavrnilo je tudi njegov zahtevek, da mu je Zavod dolžan priznati še nadomestilo za neizplačano delno invalidsko pokojnino za čas od 26. 6. 2003 do 1. 9. 2007 ter povrniti plačane prispevke v višini 50 % v določenem znesku s pripadajočimi obrestmi, in zahtevek za povrnitev stroškov postopka. Višje delovno in socialno sodišče je zavrnilo njegovo pritožbo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Pritožnik vlaga ustavno pritožbo zoper sklep Vrhovnega sodišča, s katerim je to kot nedovoljen zavrglo njegov predlog za dopustitev revizije. Pritožnik naj bi namreč zoper odločitev socialnih sodišč (v zvezi s pravico do delne invalidske pokojnine) lahko v skladu s 4. točko 32. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (v nadaljevanju ZDSS-1) vložil revizijo. Zatrjuje kršitev 23., 25. in 50. člena Ustave. Pritožnik vlaga ustavno pritožbo tudi zoper sodbo Višjega delovnega in socialnega sodišča. Predlaga izjemno obravnavo v skladu z drugim odstavkom 51. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo – v nadaljevanju ZUstS).

2.Hkrati z ustavno pritožbo vlaga pritožnik (pobudnik) tudi pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti v izreku navedenih zakonskih določb. V zvezi z izpodbijano določbo ZDSS-1 navaja, da bi morali biti pogoji za dopustnost revizije v vseh postopkih urejeni enotno, izjeme naj bi bile sprejemljive le v smeri večje dopustnosti oziroma večje omejenosti. V zvezi z izpodbijano določbo Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (v nadaljevanju ZPIZ-1), po kateri se delna invalidska pokojnina izplačuje od dne pričetka opravljanja dela s krajšim delovnim časom od polnega vse dokler zavarovanec opravlja delo z delovnim časom, ki ustreza njegovi delovni zmožnosti, meni, da je v neskladju s tretjo alinejo prvega odstavka 91. člena in prvim odstavkom 93. člena ZPIZ-1, na podlagi katerih naj bi mu bili priznani pravici do premestitve in dela s skrajšanim delovnim časom. Izpodbijana določba naj bi bila v neskladju še s 50. in 52. členom Ustave.

3.Ustavno sodišče ustavne pritožbe zoper sklep Vrhovnega sodišča ni sprejelo v obravnavo, ker zatrjevane kršitve človekovih pravic ali temeljnih svoboščin niso podane (1. točka izreka).

4.Ustavno sodišče je ustavno pritožbo zoper sodbo Višjega delovnega in socialnega sodišča zavrglo, ker pravna sredstva niso izčrpana, pritožnik pa ni izkazal pogojev za izjemno obravnavo (2. točka izreka).

5.Pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti lahko da, kdor izkaže svoj pravni interes (prvi odstavek 24. člena ZUstS). Po drugem odstavku navedenega člena je pravni interes podan, če predpis ali splošni akt za izvrševanje javnih pooblastil, katerega oceno pobudnik predlaga, neposredno posega v njegove pravice, pravne interese oziroma v njegov pravni položaj.

6.Pobudnik izpodbija 32. člen ZDSS-1, ki ureja pogoje za dopuščeno revizijo v delovnih in socialnih sporih ter postopek v primeru dopuščene revizije. Pravni interes utemeljuje z vloženo ustavno pritožbo zoper sklep Vrhovnega sodišča, ki pa ne temelji na izpodbijani določbi. V pobudnikovem primeru namreč ne gre za položaj, ko bi bilo zoper odločitev višjega sodišča mogoče vložiti revizijo le, če bi jo sodišče dopustilo, temveč gre za primer, ko je revizija dovoljena že na podlagi zakona (31. člen ZDSS-1). Morebitna ugoditev pobudi zato na pobudnikov pravni položaj ne bi vplivala. To pomeni, da pobudnik ne izkazuje pravnega interesa za izpodbijanje 32. člena ZDSS-1. Zato je Ustavno sodišče njegovo pobudo v tem delu zavrglo (3. točka izreka).

7.Pobudnik izpodbija tudi prvi odstavek 159. člena ZPIZ-1. Določba ne učinkuje neposredno. V takšnih primerih se lahko pobuda vloži šele po izčrpanju pravnih sredstev zoper posamični akt, izdan na podlagi izpodbijanega predpisa, hkrati z ustavno pritožbo, pod pogoji iz 50. do 60. člena ZUstS. To stališče Ustavnega sodišča je podrobneje obrazloženo v sklepu Ustavnega sodišča št. U-I-275/07 z dne 22. 11. 2007 (Uradni list RS, št. 110/07, in OdlUS XVI, 82). Pobudnikov pravni interes za začetek postopka za oceno ustavnosti izpodbijanega predpisa je temeljil na ustavni pritožbi zoper sodbo Višjega delovnega in socialnega sodišča št. Psp 168/2009 z dne 17. 6. 2009, ki jo je Ustavno sodišče zavrglo. Ker pobudnik ne izkazuje pravnega interesa za presojo ustavnosti izpodbijane določbe ZPIZ-1, je Ustavno sodišče njegovo pobudo tudi v tem delu zavrglo (3. točka izreka).

8.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi drugega odstavka 55.b člena, pete alineje prvega odstavka 55.b člena in tretjega odstavka 25. člena ZUstS ter prve alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 86/07 in 54/10) v sestavi: predsednik dr. Ernest Petrič ter sodnice in sodniki dr. Mitja Deisinger, dr. Etelka Korpič – Horvat, mag. Miroslav Mozetič, Jasna Pogačar, mag. Jadranka Sovdat in Jan Zobec. Sklep je sprejelo soglasno.

dr. Ernest Petrič

Predsednik