Jedro

Zemljiškoknjižno sodišče ne more ugotavljati ničnosti v vseh primerih, za katere je v materialnem pravu taka sankcija sicer predpisana. Upošteva lahko le tiste ničnostne razloge, ki izhajajo neposredno iz zakona.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Zaznamba vložene pritožbe se izbriše.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom vzdržalo v veljavi sklep Okrajnega sodišča v Ljubljani Dn. št. 12975/1998 z dne 01. 02. 2001, s katerim je bila dovoljena vknjižba lastninske pravice pri stanovanju št. y v X, vpisanem v podvložek št. k.o. Z., v korist predlagatelja R. U..

2. Pritožba Z. K., ki se je zoper sklep pritožil, se je izgubila, zato je sodišče prve stopnje na naroku za ugotovitev vsebine pritožbe 05. 04. 2012 ugotavljalo vsebino pritožbe z zaslišanjem Z. K.. Povedal je, da je v pritožbi navajal podobno kot že v ugovoru, in sicer, da je prodajna pogodba z dne 28. 03. 1996 nična in se zato ne strinja z vknjižbo lastninske pravice v korist predlagatelja. Pojasnil je, da mu je predlagatelj R. U. dal posojilo v višini 20.000,00 DEM z oderuškimi obrestmi, ki mu ga ni v celoti vrnil in mu je ostal dolžan 18.000,00 DEM. Prodajna pogodba je bila sklenjena zaradi poplačila posojila, a za kupnino 40.000,00 DEM, ki je od R. U. ni prejel. 3. Pritožba ni utemeljena.

4. V predmetni zadevi je sodišče prve stopnje o predlogu predlagatelja odločalo s sklepom Dn. št. 12975/98 z dne 01. 02. 2001. Na podlagi 246. člena Zakona o zemljiški knjigi (1) je treba za presojo pravilnosti odločitve uporabiti takrat veljavni Zakon o zemljiški knjigi (2).

5. Po 86. členu ZZK sodišče dovoli vpis, če je predlog vložila upravičena oseba, če je predlog vložen v skladu s 75. členom ZZK, če so predložene listine, ki so predpisane za vpis, če izhaja utemeljenost zahtevka za vpis iz vsebine listine in če iz vpisov v zemljiški knjigi ne izhaja ovira za vpis. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da so bili vsi navedeni pogoji v obravnavani zadevi izpolnjeni in da je bil vpis predlagan na podlagi zasebne listine, sestavljene v skladu z 21. in 22. členom ZZK. Po določbi 21. člena ZZK se vknjižba dovoli na podlagi zasebne listine, ki mora vsebovati veljaven pravni temelj. Sodišče prve stopnje je po pregledu pogodb ugotovilo, da vse vsebujejo pravni temelj.

6. V ugovoru, ki ga je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom zavrnilo, je Z. K. (s prodajno pogodbo 28. 03. 1996 je sporno stanovanje prodal R. U.) vknjižbi lastninske pravice nasprotoval s trditvijo, da so pogodbe nične. V ugovoru ni navajal, zakaj naj bi bile pogodbe nične, in to prvič pojasnjuje šele v pritožbi. Po določbi 92. člena ZZK pritožnik v pritožbi ne sme navajati novih dejstev, zato teh trditev sodišče druge stopnje ni smelo upoštevati.

7. V skladu s 83. členom ZZK je zemljiškoknjižno sodišče pri odločanju o predlogu sicer dolžno paziti na ničnost pravnega posla, pri čemer pa lahko upošteva le tiste ničnostne razloge, ki izhajajo neposredno iz zakona. Takih razlogov pa pritožnik v ugovoru ni uveljavljal. Zemljiškoknjižno sodišče ne more ugotavljati ničnosti v vseh primerih, za katere je v materialnem pravu taka sankcija sicer predpisana, saj ni v njegovi pristojnosti ugotavljanje pravnoodločilnih dejstev, ki so pomembna za presojo ničnosti. Čeprav pritožnik šele v pritožbi ponudi trditve, zakaj naj bi bila predmetna kupoprodajna pogodba nična, mu pritožbeno sodišče pojasnjuje, da tudi če bi to pravočasno uveljavljal že v ugovoru, z ugovorom ne bi mogel uspeti. Presoja zatrjevane ničnosti bi terjala izvedbo dokaznega postopka, v katerem bi morali sodelovati obe stranki pravnega posla, kar pa je v pristojnosti pravdnega in ne zemljiškoknjižnega sodišča. Morebitno ničnost pogodbe, ki je bila podlaga opravljenemu vpisu, bi moral dokazovati tožnik v pravdi.

8. Ker je zemljiškoknjižni postopek strogo formalni postopek in je bil v obravnavanem primeru vpis dovoljen ob izpolnjevanju vseh predpisanih pogojev, pritožnik pravilnosti odločitve s pritožbenimi trditvami ne more uspešno izpodbiti. Odločitev sodišča prve stopnje je pravilna, zato je sodišče druge stopnje, ki tudi ob uradnem preizkusu ni zasledilo upoštevnih kršitev, pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno ter v skladu z 2. točko 95. člena ZZK v zvezi z 246. členom ZZK-1 potrdilo sklep sodišča prve stopnje in hkrati odredilo izbris zaznambe vložene pritožbe. Odločitev o stroških pritožbenega postopka je odpadla, ker jih pritožnik ni priglasil. (1) Uradni list RS, št. 58/2003 s spremembami (ZZK-1).

(2) Uradni list RS, št. 33/1995 s spremembami (ZZK).