Jedro

V obravnavani zadevi je po ugovoru tožencev sodišče pravilno opravilo svojo korekturno dolžnost po tretjem odstavku 44. člena ZPP, saj se je postavilo vprašanje o stvarni pristojnosti. Tožnik v obravnavani zadevi podaja stvarnopravni zahtevek, pri čemer zahteva, da se pri več nepremičninah njegov lastniški delež zaradi priposestvovanja, poveča iz 1/4 na celoto, torej za ¾. Glede na vsebino tožbenega zahtevka je pravilna določitev vrednosti, ki sledi vrednosti nepremičnin na podlagi javno dostopnih podatkov GURS. Pri presoji teh vprašanj je sodišče prve stopnje sledilo ustaljeni sodni praksi, ki poudarja, da so podatki GURS, ki so vsem javno dostopni, hiter in primeren način za ugotavljanje pravilnosti vrednosti spora.

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II.Stranki sami krijeta stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1.Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje določilo vrednost spornega predmeta na 20.769,00 EUR (I. točka izreka) in odločilo, da ni stvarno pristojno za odločanje v pravdni zadevi (II. točka izreka).

2.Zoper izpodbijani sklep se pravočasno pritožuje tožnik iz pritožbenih razlogov po 2. in 3. točki prvega odstavka 338. člena ZPP1 in predlaga, da se izpodbijani sklep v celoti razveljavi. V pritožbi poudarja, da je vrednost spora potrebno določiti na stanje v času vložitve tožbe in ne po naknadno nastalih podatkih, ki v času vložitve tožbe niso obstajali. Nove vrednosti nepremičnin, ki jih je Geodetska uprava RS (GURS) objavila 10. oktobra 2024 in na katerih je sodišče utemeljilo svojo odločitev, v trenutku vložitve tožbe 17. septembra 2024 še niso bile znane. Poleg tega gre za poskusne vrednosti, kar pomeni, da izračun nima veljave in ne more biti podlaga za določitev vrednosti spora. Sodišče je vrednost spora določilo brez upoštevanja, da so prevzeti podatki GURS določeni za celotno nepremičnino. Pri vrednosti solastniškega deleža ne moremo izhajati iz sorazmerja do celote, brez upoštevanja primernih odbitkov, ki predstavljajo vsaj 20 % vrednosti. Upoštevanje te okoliščine pa bi vrednost spora pomaknilo na 16.615,20 EUR.

3.Na pritožbo sta odgovorili prva in druga tožena stranka. Poudarjata, da pritožba zoper sklep o vrednosti spornega predmeta ni dovoljena, saj jo 44. člen ZPP izrecno izključuje. Nadalje pritrjujeta ocenjeni vrednosti spora s strani sodišča in opredeljujeta svoje pritožbene stroške.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.Uvodoma pritožbeno sodišče pojasnjuje, da določila ZPP tožniku dajejo pravico, da vrednost spornega predmeta, določeno s strani sodišča prve stopnje, izpodbija z dopustno pritožbo zoper sklep o nepristojnosti in ne zoper končno odločbo o glavni stvari.2 Pomisleki tožencev o nedopustnosti pritožbe so tako neutemeljeni.

6.V obravnavani zadevi je po ugovoru tožencev sodišče pravilno opravilo svojo korekturno dolžnost po tretjem odstavku 44. člena ZPP, saj se je postavilo vprašanje o stvarni pristojnosti. Tožnik v obravnavani zadevi podaja stvarnopravni zahtevek, pri čemer zahteva, da se pri več nepremičninah njegov lastniški delež zaradi priposestvovanja, poveča iz 1/4 na celoto, torej za ¾. Glede na vsebino tožbenega zahtevka je pravilna določitev vrednosti, ki sledi vrednosti nepremičnin na podlagi javno dostopnih podatkov GURS. Pri presoji teh vprašanj je sodišče prve stopnje sledilo ustaljeni sodni praksi3 , ki poudarja, da so podatki GURS, ki so vsem javno dostopni, hiter in primeren način za ugotavljanje pravilnosti vrednosti spora.

7.V zvezi z določitvijo vrednosti nepremičnin, vrednost teh ni avtomatično enaka vrednosti nepremičnine, vendar pa je treba vedno upoštevati ekonomsko vrednost, kadar gre za varstvo lastninske pravice, pri čemer je potrebno upoštevati tržno vrednost spornih nepremičnin po podatkih GURS v trenutku odločanja.4 Uporaba vrednosti nepremičnin po podatkih GURS, ki so veljali v času odločanja zaradi korekturne dolžnosti sodišča, zato ni sporna. Dejstvo, da gre za poskusne vrednosti nepremičnin, ob upoštevanju, da tožnik niti ni izpodbijal pravilnosti novejših podatkov GURS, ni relevantno.

8.Neutemeljena so tudi pritožbena naziranja, da vrednosti po GURS ne predstavljajo prave vrednosti nepremičnin. Vrednost, ugotovljena v GURS, je zgolj primerljiva oziroma orientacijska vrednost, na pritožniku pa je trditveno in dokazno breme, da vrednost svojih nepremičnin dokaže na drugačen način, ne pa zgolj na način, da pavšalno nasprotuje ugotovljeni vrednosti GURS, s posplošenimi navedbami o odbitkih, ki predstavljajo vsaj 20 % vrednosti.

9.Glede na obrazloženo pritožbene navedbe niso utemeljene. Ker pritožbeno sodišče tudi ni našlo tistih absolutno bistvenih kršitev postopka, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti (350. člen ZPP), je pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (druga točka 365. člena ZPP).

10.Tožnik s pritožbo ni uspel, odgovor na pritožbo pa ni bil potreben, saj v ničemer ni prispeval k odločitvi pritožbenega sodišča. Posledično je pritožbeno sodišče na podlagi 154. in 155. člena ZPP sklenilo, da vsaka stranka krije svoje stroške pritožbenega postopka.

-------------------------------

1Zakon o pravdnem postopku, Uradni list RS št. 26/1999, s kasnejšimi spremembami in dopolnitvami.

2Glej VSL I Cp 17/2024.

3Glej recimo VSL Sklep II Cp 1983/2019, VSL Sklep I Cp 1800/2020, VSL Sklep II Cp 86/2021.

4Tako recimo tudi VSL Sklep I Cp 17/2024.

Zveza: