Čeprav je toženka tekom postopka poravnala stroške postopka po sklepu o stroških z dne 29. 7. 2025, je sodišče prve stopnje postopek s pritožbo pravilno nadaljevalo in upoštevalo, da izpolnitev obveznosti po sodni odločbi ne pomeni, da pritožnica pri pritožbi več ne vztraja. Toženka kljub pozivu sodišča, ali pritožbo umika (dopis z dne 7. 10. 2025 na list. št. 108), pravočasnega odgovora ni podala, zaradi česar je sodišče prve stopnje štelo, da konkludentno izjavlja, da pri pritožbi vztraja.
Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi
1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugovor tožene stranke zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse Okrožnega sodišča v Slovenj Gradcu P 30/2024 z dne 4. 11. 2025 zavrnilo (točka I izreka) in odločilo, da rok za plačilo sodne takse, ki je naložena v plačilo toženi stranki začne teči naslednji dan po vročitvi sklepa (točka II izreka).
2.Tožena stranka (v nadaljevanju toženka) v pravočasni pritožbi navaja, da je sodišče prve stopnje zmotno zaključilo, da toženka pritožbe ni pravočasno umaknila in da ugovor zoper plačilni nalog ni utemeljen. Sodišče prve stopnje ni upoštevalo, da umik pritožbe zaradi izpolnitve obveznosti sploh več ni bil potreben. Razlogi za zavrženje pritožbe so namreč nastopili že dne 15. 10. 2025, ko je toženka izpolnila obveznost plačila stroškov po sklepu z dne 29. 7. 2025, o čemer je sodišče obvestila z dopisom z dne 17. 10. 2025. Toženka predlaga, da sodišče druge stopnje njeni pritožbi ugodi in izpodbijano odločitev spremeni, tako da ugovoru zoper plačilni nalog ugodi in plačilni nalog razveljavi, podrejeno pa se zavzema za razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v nov postopek. Povračila pritožbenih stroškov ne zahteva.
3.Pritožba ni utemeljena.
4.V skladu z določbo 366. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s tretjim odstavkom 1. člena Zakona o sodnih taksah (v nadaljevanju ZST-1) je pritožbeno sodišče s smiselno uporabo 350. člena ZPP preizkusilo odločitev sodišča prve stopnje v okviru pritožbenih razlogov, uradni preizkus pa opravilo s prilagojeno uporabo tega določila naravi postopka glede plačila sodnih taks.
5.Pritožbeno sodišče ugotavlja, da ni podana nobena izmed uradno upoštevnih absolutnih bistvenih kršitev določb postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP, sodišče prve stopnje pa je tudi pravilno uporabilo materialno pravo.
6.Iz podatkov spisa izhaja, da je sodišče prve stopnje 4. 11. 2025 izdalo plačilni nalog za plačilo sodne takse za pritožbo zoper sklep o stroških postopka v znesku 1.422,00 EUR. Sodno takso je odmerilo po tar. št. 3009 ZST-1. Toženka do 13. 11. 2025 pritožbe ni umaknila, je pa tega dne izjavila, da nima več pravnega interesa za pritožbo, zaradi česar je sodišče prve stopnje njeno pritožbo zavrglo, z izpodbijanim sklepom pa je njen ugovor zoper plačilni nalog zavrnilo.
7.Neutemeljene so pritožbene navedbe, da sodišče prve stopnje ni upoštevalo, da umik pritožbe zaradi izpolnitve obveznosti sploh več ni bil potreben ter je izpodbijana odločitev posledično zmotna.
8.Čeprav je toženka tekom postopka poravnala stroške postopka po sklepu o stroških z dne 29. 7. 2025, je sodišče prve stopnje postopek s pritožbo pravilno nadaljevalo in upoštevalo, da izpolnitev obveznosti po sodni odločbi ne pomeni, da pritožnica pri pritožbi več ne vztraja. Toženka kljub pozivu sodišča, ali pritožbo umika (dopis z dne 7. 10. 2025 na list. št. 108), pravočasnega odgovora ni podala, zaradi česar je sodišče prve stopnje štelo, da konkludentno izjavlja, da pri pritožbi vztraja.
9.Pritožba ne more biti uspešna niti s sklicevanjem na "ustni umik pritožbe" (uradni zaznamek z dne 5. 11. 2025 na list. št. 113). Sodišče prve stopnje jo je z dopisom z dne 7. 11. 2025 (list. št. 116 ) pozvalo, da umik pritožbe posreduje tudi pisno v dveh izvodih, česar (ponovno) ni storila, ampak je dne 13. 11. 2025 vložila ugovor zoper plačilni nalog z dne 4. 11. 2025 za plačilo sodne takse za pritožbo.
10.Z izpolnitvijo obveznosti toženki ni prenehala pravica do pritožbe, kot zmotno meni pritožba, zaradi česar so neutemeljene pritožbene navedbe, da plačilo stroškov postopka oziroma izpolnitev obveznosti pomeni, da je odpadel pritožbeni interes, in da bi moralo sodišče prve stopnje upoštevati 18. člen ZST-1, v skladu s katerim se sodna taksa plača le, če sodišče o zadevi odloča. ZST-1 predvideva nastanek taksne obveznosti ob uvedbi postopka ali opravi posameznega dejanja (prvi odstavek 3. člena v zvezi s prvim odstavkom 5. člena ZST-1), pri čemer pa ne zagotavlja udeležencem postopka, da bo zaradi plačila sodne takse zadeva vedno vsebinsko obravnavana.
11.Neutemeljene so zato pritožbene navedbe, da sodna taksa za pritožbo ni nastala, ker sodišče prve stopnje o pritožbi ni vsebinsko odločalo. Zavrženje pritožbe je sodno dejanje, s katerim se odloči o pritožbi, zato pritožba nima prav, da je sodno dejanje zgolj vsebinska obravnava zadeve oziroma da je odločitev v izpodbijanem sklepu (o plačilu sodne takse za pritožbo) v nasprotju s sklepom o zavrženju pritožbe.
12.Po obrazloženem so neutemeljene pritožbene navedbe, da že od 17. 10. 2025 ne obstaja več pravni interes za pritožbo, zaradi česar sodišče ni imelo podlage za izdajo plačilnega naloga za plačilo sodne takse z dne 4. 11. 2025, saj taksna obveznost ni nastala. Pritožbeno sodišče pritrjuje zaključku sodišča prve stopnje, da dejstvo, da je toženka naknadno, po izdaji plačilnega naloga sodišče obvestila, da nima več interesa za pritožbo, in da je zato sodišče njeno pritožbo zavrglo, na izdajo plačilnega naloga in odmero sodne takse ne vpliva.
13.Toženka s pritožbo ne izpodbija odločitve sodišča prve stopnje, ki je sodno takso za pritožbo pravilno odmerilo od vrednosti 1.422,00 EUR po tar. št. 3009 ZST-1.
14.Po obrazloženem je pritožba neutemeljena, zato jo je pritožbeno sodišče v skladu z 2. točko 365. člena ZPP zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.
V skladu s prvim odstavkom 366.a členom ZPP je v zadevi odločila sodnica posameznica.