Jedro

Glede na navedbe v vlogi predlagatelja, temelji njegov predlog na tem, da se nepremičnina s parc. št. 41 k.o. G. (sedaj 282/6 k.o. G.) prenese iz ene vložne številke v drugo, kar navaja tudi v pritožbi. To pa ne pomeni določnega predloga za vknjižbo lastninske pravice kot ga predpisujejo določbe ZZK-1, saj je zemljiškoknjižni postopek strogo formalen.

Izrek

Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje predlog za vzpostavitev zemljiškoknjižne listine in predlog za popravo pomotnega vpisa zavrglo.

Zoper sklep se pritožuje predlagatelj po pooblaščenki. Navaja, da je po teoriji predlog za vknjižbo mogoče vložiti tudi v korist pravnega prednika, kar je predlagatelj tudi storil. Če bi predlagal vpis v svojo korist, bi ravnal v nasprotju z listino, katere vzpostavitev predlaga. Zato je predlagal vpis na stanje zaplembe premoženja v korist J.E.J. oz. tudi na H.K.Ž. d.d., sedaj v stečaju, in sicer tako, da se parcela *41 k.o. G. prenese v vložek 5 k.o. G., saj je bila pomotoma prenesena v vložek 4 k.o. G.. Listina, katere vzpostavitev se predlaga, je namreč določala, da se parcela *41 k.o. G. vpiše v vložek 5 k.o. G.. Sicer pa je bilo v denacionalizacijskem postopku vrnjenega že polovica objekta bivše parc. št. *41 k.o. G., zaradi česar potekajo pogajanja za mirno rešitev zadeve med stečajnim upraviteljem sedanjega lastnika W. d.o.o. in predlagateljem.

Pritožba ni utemeljena.

Vzpostavitev zemljiškoknjižne listine lahko predlagatelj zahteva samo, če z isto vlogo, ki mora obsegati tudi zemljiškoknjižni predlog, zahteva vknjižbo lastninske pravice v svojo korist, ali s posebno vlogo, vloženo v postopku odločanja o zemljiškoknjižnem predlogu, s katerim zahteva vknjižbo lastninske pravice v svojo korist (tretji odstavek 234. člena Zakona o zemljiški knjigi – ZZK-1). O vzpostavitvi zemljiškoknjižne listine tako odloča zemljiškoknjižno sodišče v istem postopku, v katerem odloča o vknjižbi lastninske ali druge stvarne pravice v korist predlagatelja, pri čemer postopek za vzpostavitev zemljiškoknjižne listine ni namenjen vzpostavitvi katerekoli listine. Listina, katere vzpostavitev se lahko v okviru takega postopka zahteva, je zemljiškoknjižno dovolilo ali druga listina, ki ustreza pogojem za vknjižbo lastninske pravice v korist predlagatelja postopka oziroma listina, ki ustreza pogojem za vknjižbo druge stvarne pravice v korist predlagatelja postopka. Glede na navedbe v vlogi predlagatelja, temelji njegov predlog na tem, da se nepremičnina s parc. št. 41 k.o. G. (sedaj 282/6 k.o. G.) prenese iz ene vložne številke v drugo, kar navaja tudi v pritožbi. To pa ne pomeni določnega predloga za vknjižbo lastninske pravice kot ga predpisujejo določbe ZZK-1, saj je zemljiškoknjižni postopek strogo formalen. Po pravilni ugotovitvi sodišča prve stopnje, da predlagatelj zahtevanim zakonskim pogojem ni zadostil, je zato njegovo vlogo ob pravilni uporabi drugega odstavka 235. člen ZZK-1 utemeljeno zavrglo. Namreč ta določba sodišču nalaga, da že v predhodnem preizkusu zavrže predlog za vzpostavitev zemljiškoknjižne listine, če predlagatelj zahteva le vzpostavitev zemljiškoknjižne listine, ne da bi hkrati z zemljiškoknjižnim predlogom zahteval vknjižbo lastninske pravice v svojo korist ali če je predlog za vzpostavitev zemljiškoknjižne listine vložen pred predlogom za vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo.

Iz navedenih razlogov je pritožbeno sodišče neutemeljeno pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka drugega odstavka 161. člena ZZK-1).