12. 2. 2009

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za oceno ustavnosti in zakonitosti, začetem z zahtevo Računskega sodišča Republike Slovenije, na seji 12. februarja 2009

sklenilo:

Zahteva za oceno ustavnosti Zakona o vodah (Uradni list RS, št. 67/02 in 57/08) ter ustavnosti in zakonitosti prve alineje 6. člena in petega odstavka 7. člena Uredbe o vodnih povračilih (Uradni list RS, št. 103/02 in 122/07) se zavrže.

Obrazložitev

A.

1.Računsko sodišče je vložilo zahtevo za oceno ustavnosti Zakona o vodah (v nadaljevanju ZV-1), kolikor ne določa, kdo je lahko imetnik vodne pravice, ter ustavnosti in zakonitosti prve alineje 6. člena in petega odstavka 7. člena Uredbe o vodnih povračilih (v nadaljevanju Uredba). ZV-1 naj bi bil v neskladju z drugim odstavkom 70. člena Ustave, izpodbijani določbi Uredbe pa naj bi bili v neskladju z 2., s 147. in s 153. členom Ustave ter s 124. členom ZV-1.

2.Računsko sodišče navaja, da je opravilo revizijo pravilnosti in smotrnosti poslovanja Ministrstva za okolje in prostor pri izvajanju ZV-1 in podzakonskih predpisov, izdanih na njegovi podlagi, v letih 2002 do 2006. Med izvajanjem revizije naj bi ugotovilo, da ZV-1 in Uredba urejata nekatera vprašanja vodnega povračila pri izvajanju gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo v neskladju z Ustavo oziroma z ZV-1, zato je na podlagi sedme alineje prvega odstavka 23.a člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – ur. p. b. – v nadaljevanju ZUstS) vložilo zahtevo za oceno ustavnosti in zakonitosti teh predpisov.

B.

3.V 23. členu in v prvem odstavku 23.a člena ZUstS so v skladu z drugim odstavkom 162. člena Ustave določeni predlagatelji zahteve za začetek postopka pred Ustavnim sodiščem. Predlagatelj začne postopek za oceno ustavnosti in zakonitosti, ne da bi izkazal svoj pravni interes. Vendar so tudi za predlagatelje določeni nekateri pogoji. Za sodišče so pogoji določeni že v 156. členu Ustave. Sodišče lahko pri odločanju samo izloči nezakonite ali neustavne podzakonske predpise (t. i. exceptio illegalis), če meni, da gre za neustaven zakon, pa mora glede na 156. člen Ustave in 23. člen ZUstS začeti postopek za oceno njegove ustavnosti pred Ustavnim sodiščem. Tudi za druge predlagatelje, ki so opredeljeni v prvem odstavku 23.a člena ZUstS, so določeni nekateri zakonski pogoji. Predlagatelji iz šeste in sedme alineje prvega odstavka 23.a člena ZUstS morajo izkazati, da je vprašanje ustavnosti ali zakonitosti nastalo v zvezi s postopki, ki jih vodijo. To pa pomeni, da je v teh določbah na nek način vgrajena pravovarstvena potreba, vendar ne predlagatelja samega, temveč tistih, ki so udeleženi v postopkih, ki jih predlagatelji vodijo. Na podlagi sedme alineje prvega odstavka 23.a člena ZUstS je torej Računsko sodišče lahko predlagatelj le, če se pojavi vprašanje ustavnosti zakona ali ustavnosti oziroma zakonitosti drugega predpisa ali splošnega akta, izdanega za izvrševanje javnih pooblastil, v zvezi s postopkom, ki ga vodi.

4.Računsko sodišče v obravnavani zadevi izpodbija ZV-1, kolikor ne določa, kdo je lahko imetnik vodne pravice. Uredbo izpodbija, ker naj bi nejasno in nerazumljivo določala osnovo za plačevanje vodnega povračila (2. člen Ustave) oziroma ker naj bi opredeljevala izjeme pri določanju zavezancev za plačilo vodnega povračila v neskladju z zakonom (153. člen Ustave). Zahtevi prilaga revizijsko poročilo v zvezi z izvajanjem ZV-1 št. 1209-13/2006-29 z dne 7. 4. 2008. Ker iz navedb v zahtevi in iz priložene listine izhaja, da je revizijski postopek že končan, je Ustavno sodišče v obravnavani zadevi najprej ugotavljalo, ali je izpolnjen pogoj iz sedme alineje prvega odstavka 23.a člena ZUstS.

5.Ustavno sodišče je v sklepu št. U-I-28/08 z dne 20. 3. 2008 (Uradni list RS, št. 36/08 in OdlUS XVII, 15) odločilo, da lahko Računsko sodišče na podlagi sedme alineje prvega odstavka 23.a člena ZUstS vloži zahtevo le v zvezi s postopkom, ki še ni končan. Računsko sodišče v ustavnopravnem pomenu namreč ni sodišče in ne izvaja sodne oblasti.[1] V revizijskem postopku zato ne sme presojati ustavnosti oziroma zakonitosti predpisov, saj mu Ustava te pristojnosti ne daje. V teh postopkih opravlja nadzor nad pravilnostjo in smotrnostjo poslovanja revidiranca, pri čemer mora upoštevati predpise, ki to poslovanje urejajo in ki so jih izdali pristojni organi. Kadar med izvajanjem postopka revizije podvomi v ustavnost zakona ali ustavnost oziroma zakonitost drugega predpisa ali splošnega akta, izdanega za izvrševanje javnih pooblastil, je Računsko sodišče prav na podlagi sedme alineje prvega odstavka 23.a člena ZUstS med trajanjem postopka, ki ga vodi, pooblaščeno vložiti zahtevo za oceno ustavnosti zakona oziroma zahtevo za oceno ustavnosti ali zakonitosti podzakonskega predpisa, kar je po svoji pravni naravi uredba Vlade. V tem pogledu se položaj predlagateljev iz šeste in sedme alineje prvega odstavka 23.a člena ZUstS razlikuje od položaja sodišča kot predlagatelja iz 23. člena ZUstS. Računsko sodišče namreč nima pooblastila, da lahko samo izloči neustavne ali nezakonite podzakonske predpise. Zato Računsko sodišče svoje odločitve ne sme opreti na predpis, za katerega je ocenilo, da je neustaven ali nezakonit, ne da bi poprej zahtevalo, naj o tem odloči Ustavno sodišče.

6.V konkretnem primeru je Računsko sodišče v revizijskem postopku ugotovilo, da izpodbijani predpisi urejajo nekatera vprašanja v neskladju z Ustavo in ZV-1. Že po končanem revizijskem postopku, v katerem se mu je zastavilo vprašanje ustavnosti in zakonitosti izpodbijanih predpisov, je Računsko sodišče vložilo zahtevo za oceno ustavnosti oziroma zakonitosti teh predpisov. S tem ni izpolnjen pogoj iz sedme alineje prvega odstavka 23.a člena ZUstS, zato Računsko sodišče ni upravičeno zahtevati ocene ustavnosti in zakonitosti izpodbijanih predpisov. Ustavno sodišče je zato njegovo zahtevo zavrglo. Odločitev Ustavnega sodišča namreč na ugotovitve revizijskega postopka, ki je končan, ne bi mogla več vplivati.

C.

7.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi prvega odstavka 25. člena ZUstS v sestavi: podpredsednik dr. Ciril Ribičič ter sodnici in sodniki mag. Marija Krisper Kramberger, mag. Miroslav Mozetič, dr. Ernest Petrič, Jasna Pogačar in Jan Zobec. Sklep je sprejelo soglasno.

dr. Ciril Ribičič Podpredsednik

Opomba:

[1]"Sam naziv nekoliko zavaja, ker ne gre za sodišče in ne za sodno oblast. Računsko sodišče je najvišji revizijski organ za kontrolo državnih računov, državnega proračuna in celotne javne porabe v RS." Tako T. Jerovšek v: L. Šturm (ur.), Komentar Ustave Republike Slovenije, Fakulteta za podiplomske državne in evropske študije, Ljubljana 2002, komentar k 150. členu Ustave, str. 992.