Jedro

Ker je ZKme-1 specialni predpis v obravnavanem primeru v razmerju do ZUS-1, se za odločitev organa druge stopnje o pritožbi upošteva rok štirih mesecev od prejema popolne pritožbe in dokumentov.

Ker toženka ni odločila o tožničini pritožbi v zakonsko predpisanem roku, tega pa tudi ni storila na njeno nadaljnjo zahtevo v sedmih dneh oziroma do vložitve tožbe, je sodišče v skladu s prvim odstavkom 69. člena ZUS-1 tožbi ugodilo in toženki naložilo, da o tem odloči.

Izrek

I. Tožbi se ugodi in se Ministrstvu za kmetijstvo in okolje kot organu druge stopnje naloži, da izda odločbo o pritožbi tožeče stranke zoper odločbo Agencije Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja, št. 339-02-125/2005-65 z dne 13. 6. 2011, v roku 2 mesecev od vročitve te sodbe.

II. Tožena stranka je dolžna povrniti tožeči stranki stroške postopka v znesku 342,00 EUR, v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

Tožnica je v tožbi navedla, da je pri prvostopnem organu 6. 12. 2005 vložila vlogo za izplačilo izvoznega nadomestila za izvoz 199.967,98 kg mlečnih izdelkov. Prvostopni organ je izdal odločbo, št. 339-02-125/05-53 z dne 26. 5. 2006, s katero je delno ugodil vlogi tožnice, delno pa vlogo zavrnil. Zoper zavrnilni del je tožnica vložila pritožbo, nato pa sprožila upravni spor in vložila revizijo, s katero je uspela (sodba Vrhovnega sodišča RS, X Ips 597/2008 z dne 22. 12. 2010). V ponovljenem postopku je prvostopni organ izdal odločbo, št. 339-02-125/2005-65 z dne 13. 6. 2011, ki je bila tožnici vročena 15. 6. 2011, s katero je bilo ugotovljeno, da tožnica izpolnjuje vse pogoje za izplačilo izvoznega nadomestila in odločil, da se tožnici izplača nadomestilo v višini 36.965,75 EUR. Tožnica je zoper odločbo 28. 6. 2011 vložila pritožbo in zahtevala, da se ji priznajo tudi obresti. Ker odločitve o pritožbi ni prejela, je 7. 5. 2013 v skladu z drugim odstavkom 28. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) pozvala drugostopni organ, da odloči o njeni pritožbi zoper odločbo prvostopnega organa. Ker drugostopni organ tudi v roku 7 dni po pozivu odločbe ni izdal, tožnica vlaga to tožbo. Predlagala je, da sodišče samo odloči o stvari, ker gre za pravno vprašanje, o katerem lahko sodišče odloči na podlagi podatkov spisa, podredno pa, da sodišče drugostopnemu organu naloži, da v podeljenem roku odloči o pritožbi tožnice zoper odločbo prvostopnega organa, v obeh primerih pa naj ji toženka povrne stroške postopka v roku 15 dni, po poteku tega roka z zakonskimi zamudnimi obrestmi, pod izvršbo. V nadaljevanju je tožnica še navedla razloge za priznanje obresti od odobrenega izvoznega nadomestila.

Toženka je v odgovoru na tožbo uvodoma prerekala vse tožbene navedbe kot neutemeljene in predlagala sodišču, da ji za 6 mesecev podaljša rok za izdajo drugostopne odločbe o zadevni pritožbi zoper prvostopno odločbo. Pritožbo je prejela 8. 7. 2011. Zakon o kmetijstvu (v nadaljevanju ZKme-1) v 40. členu določa, da rok, v katerem mora pristojni organ izdati odločbo na drugi stopnji, začne teči od dneva, ko prejme popolno pritožbo in dokumente, ki se tičejo zadeve. Če o pritožbi stranke ni odločeno v 4 mesecih od vložitve pritožbe, lahko stranka postopa po ZUS-1. O pritožbi še ni bilo odločeno, ker ministrstvo letno rešuje veliko število pritožb in odloča v postopkih z izrednimi pravnimi sredstvi, na dan prejema zadevne pritožbe pa je bilo pri organu v reševanju še 883 pritožb. Tožba je utemeljena.

V obravnavanem primeru ni sporno, da drugostopni organ kot pristojni upravni organ o tožničini pritožbi z dne 28. 6. 2011, ki jo je prejel 8. 7. 2011, še ni odločil. Vložitev tožbe zaradi molka organa druge stopnje ureja drugi odstavek 28. člena ZUS-1. Ta določa, da če organ druge stopnje v dveh mesecih ali pa v krajšem, s posebnim predpisom določenem roku ne izda odločbe o strankini pritožbi zoper odločbo prve stopnje in če je tudi na novo zahtevo ne izda v nadaljnjih sedmih dneh, sme stranka sprožiti upravni spor, kot če bi bila njena pritožba zavrnjena. ZKme-1 pa v 40. členu določa, da začne teči rok, v katerem mora pristojni organ izdati odločbo na drugi stopnji, od dneva, ko prejme popolno pritožbo in dokumente, ki se tičejo zadeve (prvi odstavek), če pa o pritožbi stranke ni odločeno v štirih mesecih od vložitve pritožbe, lahko stranka postopa po določbah zakona, ki ureja upravni spor (drugi odstavek). Ker je ZKme-1 specialni predpis v obravnavanem primeru v razmerju do ZUS-1, se za odločitev organa druge stopnje o pritožbi upošteva rok štirih mesecev od prejema popolne pritožbe in dokumentov.

Iz podatkov upravnih spisov izhaja, da je tožnica zaradi poteka roka iz 40. člena ZKme-1 drugostopni organ z vlogo z dne 7. 5. 2013, ki jo je ta prejel 8. 5. 2013, pozvala na rešitev pritožbe v skladu z drugim odstavkom 28. člena ZUS-1 oziroma na njeno čimprejšnjo rešitev. Ker drugostopni organ zahtevane odločbe ni izdal, česar tudi v odgovoru na tožbo ne prereka, je tožnica 7. 6. 2013 vložila tožbo zaradi molka organa.

Ker pristojni organ ni odločil o tožničini pritožbi v zakonsko predpisanem roku, tega pa tudi ni storil na njeno nadaljnjo zahtevo v sedmih dneh oziroma do vložitve tožbe, je sodišče v skladu s prvim odstavkom 69. člena ZUS-1 tožbi ugodilo in organu druge stopnje naložilo, da o tem odloči. Pri določitvi roka za odločitev je upoštevalo navedbe organa druge stopnje v odgovoru na tožbo o razlogih za še nerešeno pritožbo tožnice, zaradi česar sodišče meni, da bo v postavljenem roku drugostopni organ lahko odločil o pritožbi.

Sodišče pri tem še pripominja, da pa mora drugostopni organ glede na vsebino pritožbe in ob upoštevanju tožničine vloge za izplačilo izvoznega nadomestila za izvoz 199.967,98 kg mlečnih izdelkov pri njenem reševanju tudi presoditi, ali je pritožbo morebiti treba šteti kot zahtevo za izdajo dopolnilne odločbe po 220. členu ZUP in ne kot pritožbo zoper odločbo prvostopnega organa ter posledično z njo postopati, kot narekujejo določbe ZUP za tak primer.

Odločitev o stroškovnem zahtevku je sodišče sprejelo, sledeč predlogu tožnice, na podlagi tretjega odstavka 25. člena ZUS-1 in na njegovi podlagi izdanega Pravilnika o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu.