Jedro

V postopku zaradi zvišanja preživnine je zaradi manj ugodnega eksistenčnega položaja mladoletne tožnice smotrno določiti za sojenje sodišče v kraju začasnega prebivališča mladoletne tožnice, ne glede na kraj prebivališča toženca.

Izrek

Za odločanje v tej zadevi se določi Okrožno sodišče v Kranju.

Obrazložitev

1. Tožeča stranka je 2. 4. 2014 na Okrožno sodišče v Celju vložila laično tožbo zaradi zvišanja preživnine, ki je bila sicer predhodno dogovorjena s sodno poravnavo pri Okrožnem sodišču v Celju IV P 293/2012 z dne 11. 10. 2013. 2. Okrožno sodišče v Celju je s sklepom IV P 240/2014 z dne 30. 5. 2014 pozvalo tožečo stranko, da popravi in dopolni tožbo, sicer jo bo zavrglo. Tožeči stranki je bila s sklepom Okrožnega sodišča v Kranju BPP 553/2014 z dne 10. 6. 2014 odobrena izredna brezplačna pravna pomoč v obliki prvega pravnega nasveta v zvezi z zvišanjem preživnine in pravnega svetovanja ter zastopanja po odvetniku pred sodiščem prve stopnje samo v zvezi z dopolnitvijo tožbe zaradi zvišanja preživnine v pravdni zadevi IV P 240/2014 Okrožnega sodišča v Celju. Z navedenim sklepom določena odvetnica je pri pristojnem Okrožnem sodišču v Celju dopolnila tožbo zaradi zvišanja preživnine ter v imenu tožeče stranke zaradi smotrnosti predlagala prenos pristojnosti na Okrožno sodišče v Kranju.

3. Predlog je utemeljen.

4. Po 67. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) lahko Vrhovno sodišče določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako lažje opravil postopek.

5. Vrhovno sodišče pritrjuje tožeči stranki, da je bolj smotrno, da se postopek v tej pravdni zadevi zaradi zvišanja preživnine mladoletni tožnici opravi pri Okrožnem sodišču v Kranju, namesto pri pristojnem Okrožnem sodišču v Celju. Tožnica je očitno po svoji zakoniti zastopnici zaradi nevednosti vložila laično tožbo pri Okrožnem sodišču v Celju, kjer je bila predhodno sklenjena sodna poravnava o preživnini, čeprav je imela že v času sklenitve sodne poravnave in pred vložitvijo tožbe v obravnavani zadevi svoje začasno prebivališče v Kranju in bi lahko po prvem odstavku 50. člena ZPP tožbo v obravnavani zadevi vložila tudi pri Okrožnem sodišču v Kranju, na območju katerega ima začasno prebivališče. Tožnica v tožbi trdi, da je toženec prenehal plačevati preživnino in da sta se zmanjšala socialna pomoč ter otroški dodatek, kar kaže na manj ugoden eksistenčni položaj tožnice. Zato je z ekonomskega vidika upravičeno sojenje pri sodišču v kraju začasnega prebivališča tožnice in njene zakonite zastopnice ter njune pooblaščene odvetnice, ne glede na kraj prebivališča toženca. Postopek se bo lažje opravil pri Okrožnem sodišču v Kranju, zato je Vrhovno sodišče v skladu s 67. členom ZPP predlogu za delegacijo ugodilo.