Jedro

Ker nekateri predlagatelji predloga niso dopolnili z listinami, ki bi omogočale vpis lastninske pravice v smislu 3. do 6. člena ZVEtL, je glede teh posameznih delov sodišče prve stopnje za dokončno vzpostavitev etažne lastnine na stavbi pravilno uporabilo 11. člen ZVEtL in na teh delih vpisalo lastninsko pravico na dosedanjo zemljiškoknjižno lastnico.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdi.

Obrazložitev

1. S sklepom s 16. 9. 2016 je sodišče prve stopnje predvsem vzpostavilo etažno lastnino v stavbi z identifikacijsko številko 5446, k. o. X, stoječi na parcelah št. 3896/5 in 3895/2 na L. cesti 81 v X. Določilo je: pripadajoči zemljišči, posamezne dele zgradbe in lastninsko pravico ter druge stvarne pravice na njih, splošne skupne dele stavbe in idealne deleže na teh.

Z dopolnilnim sklepom z 28. 12. 2016 je določilo nepravo stvarno služnost v korist Občine X. kot neodplačno, časovno neomejeno služnostno pravico izgradnje, obratovanja, vzdrževanja, popravil in rekonstrukcije elektroenergetskega, vodovodnega in telekomunikacijskega omrežja v korist Občine X. in vsakokratnega upravljavca posamezne gospodarske infrastrukture.

2. Zoper sklep s 16. 9. 2016 se pravočasno pritožuje prva nasprotna udeleženka, ki predlaga naj sodišče sklep spremeni tako, da ne bo vpisana kot lastnica posameznih delov, ker to dejansko ni. Pojasnjuje, da ne želi postati zemljiškoknjižna lastnica posameznih delov stavbe, saj bi s tem postala tudi nosilka obveznosti in tveganj. Ni predlagala vknjižbe lastninske pravice v svojo korist. To, da posamezniki nimajo ustreznih listin za vpis, ne more obremenjevati občine.

Opozarja še, da je sodišče pozabilo odločiti o njenem predlogu za ustanovitev služnosti v korist vsakokratnega izvajalca gospodarske javne službe. O tem delu pritožbe je sodišče prve stopnje na podlagi 325. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 1. odstavkom 366. člena ZPP in 37. členom Zakona o nepravdnem postopku (ZNP) odločilo z dopolnilnim sklepom, ki je postal pravnomočen 7. 2. 2017. Pritožbeno sodišče zato tega dela pritožbe ne obravnava.

3. Pritožba je bila vročena v odgovor ostalim udeležencem postopka. Nanjo so odgovorili predlagatelji, ki jih zastopa S., d. d. Vztrajajo, da se na spornih delih vpiše pritožnica, saj se posamezniki niso odzvali na številne pozive, ostali lastniki pa že leta čakajo na vpis svoje lastninske pravice.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Namen Zakona o vzpostavitvi etažne lastnine na predlog pridobitelja posameznega dela stavbe in o določanju pripadajočega zemljišča k stavbi (ZVEtL) je, da se zemljiškoknjižno neurejeno stanje v večstanovanjskih zgradbah uredi (vzpostavi) v skladu s konceptom etažne lastnine. Sodišče odločitve, da se na nekaterih posameznih delih vzpostavi lastninska pravica v korist pritožnice, res ni sprejelo na podlagi njenega predloga. Takšna odločitev je posledica predloga predlagateljev, ki so predlagali, da se na objektu popolnoma vzpostavi etažna lastnina. Pri tem so se v predlogu glede titularjev posameznih delov lahko omejili na tiste posamezne dele, ki pripadajo njim; nekateri predlagatelji pa lastninske pravice niso uspeli izkazati z ustreznimi listinami.

6. Pritožnica v ničemer ne nasprotuje presoji sodišča prve stopnje, da predlagatelji I. in J. R., M. V., A. J. ter V. in B. V. predloga niso dopolnili z listinami, ki bi omogočale vpis lastninske pravice v smislu 3. do 6. člena ZVEtL. Glede teh posameznih delov je sodišče prve stopnje za dokončno vzpostavitev etažne lastnine na stavbi pravilno uporabilo 11. člen ZVEtL in na teh delih vpisalo lastninsko pravico na dosedanjo zemljiškoknjižno lastnico.1

7. Pritožbeno sodišče razume pritožnico, da je zanjo lahko neugodno, ko sodišče v sklepu o vzpostavitvi etažne lastnine, ugotovi, da so posamezni deli ostali v njeni lasti. Pritožnici lahko pojasni le, da je bila že doslej zemljiškoknjižna lastnica in da se torej njen položaj s takšno odločitvijo ni poslabšal. 8. Ker je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo določbe ZVEtL in ustrezno obvestilo vse osebe, za katere je izvedelo, da bi lahko uveljavljale vzpostavitev lastninske pravice ali druge pravice na posameznih delih stavb skladno z 21. členom ZVEtL, pri tem pa tudi ni zagrešilo kakšnih po uradni dolžnosti upoštevnih kršitev, je pritožbeno sodišče pritožbo nasprotne udeleženke zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP).

1 Primerjaj tudi sklepe VSL I Cp 833/2014, I Cp 1138/2016 in I Cp 2788/2016.