21. 9. 2012

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopkih za preizkus pobude in ustavne pritožbe Leona Borisa Južniča, Ljubljana, ki ga zastopa Samo Mirt Kavšek, odvetnik v Kranju, na seji 21. septembra 2012

sklenilo:

1.Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti prvega odstavka 374. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 73/07 – uradno prečiščeno besedilo in 45/08) se zavrže.

2.Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti drugega odstavka 373. člena Zakona o pravdnem postopku se zavrne.

3.Ustavna pritožba zoper sklep Vrhovnega sodišča št. II Ips 308/2011 z dne 12. 1. 2012 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

1.Vrhovno sodišče je pritožnikovo (dopuščeno) revizijo zavrglo, ker ji ni priložil predloga za dopustitev revizije, kot zahteva drugi odstavek 373. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Pojasnilo je, da je le na takšen način (torej s priložitvijo tudi predloga za dopustitev revizije) nasprotni stranki zagotovljeno, da lahko učinkovito uresniči pravico do izjavljanja v revizijskem postopku.

2.Pritožnik zoper navedeno odločitev vlaga ustavno pritožbo. Vrhovnemu sodišču očita kršitev človekovih pravic iz 14., 22., 23. in 33. člena Ustave. Opozarja, da je Vrhovno sodišče razpolagalo z dovolj velikim številom izvodov njegovega predloga za dopustitev revizije (vloženih že v fazi odločanja o tem predlogu), da bi ga lahko poslalo nasprotni stranki v seznanitev. Poleg tega naj bi bila vsebina predloga za dopustitev revizije razvidna iz sklepa o dopustitvi revizije. Pritožnik meni, da Vrhovno sodišče protiustavno razlaga drugi odstavek 373. člena ZPP. Iz te določbe naj ne bi izhajalo, da je mogoče revizijo zavreči že samo zato, ker ji ni priložen predlog za dopustitev revizije. Pritožnik zatrjuje, da je Vrhovno sodišče z izpodbijanim sklepom nesorazmerno otežilo izvrševanje njegove pravice do učinkovitega sodnega varstva. Izpodbijana odločitev naj bi poleg tega slonela na protiustavni pravni podlagi. Pritožnik (pobudnik) namreč vlaga tudi pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti v izreku navedenih določb ZPP. Zatrjuje njuno neskladje s pravico do sodnega varstva iz prvega odstavka 23. člena Ustave, z 2. členom Ustave, in s pravico do dostopa do sodišča iz 6. člena Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (Uradni list RS, št. 33/94, MP, št. 7/94 – EKČP). Pobudnik meni, da je omejitev pravice do meritorne odločitve dopustna le, če je omejitev potrebna in nujna za dosego zasledovanega legitimnega cilja ter v sorazmerju s pomembnostjo tega cilja. Sodni postopek, ki se konča z zavrženjem pravnega sredstva zaradi neobstoja procesnih predpostavk in iz zelo formalističnega razloga, naj ne bi ustrezal ustavno in konvencijsko zagotovljeni pravici do sodnega varstva. Obveznost, da se reviziji priloži predlog za dopustitev revizije, naj ne bi bila sorazmerna z zasledovanim ciljem, naj ne bi bila učinkovita in naj bi onemogočala meritorno odločanje. Pobudnik navaja, da opustitev izpolnitve te obveznosti ne more povzročiti preprečitve meritornega obravnavanja revizije. Po njegovem mnenju v primerih, ko pravnemu sredstvu ni priložena priloga, ki nima nobene procesne in vsebinske teže, najhujša procesna sankcija ni na mestu.

3.Pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti lahko da, kdor izkaže svoj pravni interes (prvi odstavek 24. člena Zakona o Ustavnem sodišču, Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo – v nadaljevanju ZUstS). Po drugem odstavku navedenega člena je pravni interes podan, če predpis ali splošni akt za izvrševanje javnih pooblastil, katerega oceno pobudnik predlaga, neposredno posega v njegove pravice, pravne interese oziroma v njegov pravni položaj. Po ustaljeni ustavnosodni presoji mora biti pravni interes neposreden in konkreten, morebitna ugoditev pobudnikovemu predlogu pa mora privesti do izboljšanja njegovega pravnega položaja.

4.Prvi odstavek 374. člena ZPP je določba, ki nikoli ne učinkuje neposredno. Na njeni podlagi izda sodnik prve stopnje sklep o zavrženju prepozne, nepopolne ali nedovoljene revizije. Izpodbijana določba zoper pobudnika sploh ni bila uporabljena. Njegovo nepopolno revizijo je zavrglo Vrhovno sodišče na podlagi 377. člena ZPP.[1] Razveljavitev prvega odstavka 374. člena ZPP pobudniku ne more koristiti oziroma izboljšati njegovega pravnega položaja, zato pobudnik ne izkazuje pravnega interesa za oceno njegove ustavnosti. Glede na navedeno je Ustavno sodišče njegovo pobudo v tem delu zavrglo (1. točka izreka).

5.Po drugem odstavku 26. člena ZUstS Ustavno sodišče pobudo zavrne, če od odločitve ni pričakovati rešitve pomembnega pravnega vprašanja. Ko gre za oceno ustavnosti zakona, sprejme pobudo za začetek takega postopka Ustavno sodišče torej le tedaj, če bo lahko na njeni podlagi odločilo o pomembnem ustavnopravnem vprašanju. Pomembno ustavnopravno vprašanje, kadar se pobuda vlaga hkrati z ustavno pritožbo, pa je lahko samo tisto, ki je odločilno za sprejem ustavne pritožbe v obravnavo. Po oceni Ustavnega sodišča pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti drugega odstavka 373. člena ZPP ne odpira pomembnih ustavnopravnih vprašanj, zato jo je Ustavno sodišče v tem delu zavrnilo (2. točka izreka).

6.Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo, ker niso izpolnjeni pogoji iz drugega odstavka 55.b člena ZUstS (3. točka izreka).

7.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi tretjega odstavka 25., drugega odstavka 26. in drugega odstavka 55.b člena ZUstS ter prve alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 86/07, 54/10 in 56/11) v sestavi: predsednik dr. Ernest Petrič ter sodnice in sodniki dr. Mitja Deisinger, dr. Dunja Jadek Pensa, mag. Marta Klampfer, dr. Etelka Korpič – Horvat, mag. Miroslav Mozetič, Jasna Pogačar, dr. Jadranka Sovdat in Jan Zobec. Sklep je sprejelo soglasno.

dr. Ernest Petrič Predsednik

[1]Sklicevanje Vrhovnega sodišča na "določbo 377. člena v zvezi s prvim odstavkom 374. člena ZPP" pomeni zgolj to, da je pristojnost Vrhovnega sodišča za zavrženje formalno pomanjkljive revizije mogoče uveljaviti le, če tega ni storilo že sodišče prve stopnje.