Jedro

Pritožbeno sodišče je že v svojem razveljavitvenem sklepu z dne 4. 8. 2021 v točki 5 obrazložilo, da zagovorniku ni mogoče pritrditi v zatrjevanju, da je vloga organov Republike Hrvaške, torej Evropski nalog za prijetje z dne 18. 6. 2021, a priori nepopolna in nerazumljiva zgolj zato, ker navedenemu nalogu ni bil priložen sklep o odreditvi pripora Županijskega sodišča v Zagrebu z dne 25. 5. 2021, na katerem temelji obravnavani Evropski nalog za prijetje. Okvirni sklep Sveta 2002/584/PNZ z dne 13. 6. 2002 o Evropskem nalogu za prijetje in postopkih predaje med državami članicami (spremenjen z Okvirnim sklepom Sveta 2009/299/PNZ z dne 26. 2. 2009) v členu 8 (1) (c) določa, da mora Evropski nalog za prijetje med drugim vsebovati dokazilo o izvršljivi sodbi, nalogu za prijetje ali katerikoli drugi izvršljivi sodni odločbi z enakim učinkom, ki sodi v okvir členov 1 in 2. Vendar to ne pomeni, da mora biti takšna nacionalna sodna odločba ali nalog za prijetje nujno priložen Evropskemu nalogu za prijetje, temveč je s tem zahtevano, da se v Evropskem nalogu za prijetje navede podlaga, na kateri temelji nalog, pri čemer morajo biti te informacije navedene v polju (b) obrazca iz te priloge, naslovljeni "odločba, na kateri temelji nalog." Kljub navedenemu je citirani člen 8 (1) (c) Okvirnega sklepa 2002/584 treba razlagati tako, da je treba Evropski nalog za prijetje šteti za neveljaven, če ne temelji na "nacionalnem nalogu za prijetje ali katerikoli drugi izvršljivi sodni odločbi z enakim učinkom" v smislu te določbe. Iz vsebine točke (b) Evropskega naloga za prijetje izhaja, da odločitev, na kateri temelji nalog, izhaja iz sklepa o odvzemu prostosti ali sodne odločitve z enakim učinkom, in sicer sklepa Županijskega sodišča v Zagrebu o odreditvi preiskovalnega zapora št. Kir-Us-105/21 z dne 25. 5. 2021.

Izrek

Pritožba zagovornika zahtevane osebe T.T. se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je zunajobravnavni senat sodišča prve stopnje sklenil, da se po določbi 23. člena Zakona o sodelovanju v kazenskih zadevah z državami članicami Evropske unije (v nadaljevanju ZSKZDČEU-1) dovoli predaja T.T. (osebni podatki v izreku izpodbijanega sklepa) Republiki Hrvaški zaradi kazenskega postopka, ki zoper njega teče zaradi kaznivega dejanja kriminalnega združevanja, izogibanja carinski kontroli in prepovedane preprodaje po 328., 329., 257. in 264. členu Kazenskega zakonika Republike Hrvaške (opis kaznivega dejanja izhaja iz izreka izpodbijanega sklepa). T.T. pa se ne sme preganjati, zoper njega izvršiti kazen, predati drugi državi članici ali izročiti tretji državi zaradi kakšnega drugega kaznivega dejanja, storjenega pred njegovo predajo (četrti odstavek 23. člena ZSKZDČEU-1).

2. Proti temu sklepu se je pritožil zagovornik zahtevane osebe T.T. zaradi kršitev določb ZSKZDČEU-1, bistvenih kršitev določb kazenskega postopka, kršitve kazenskega zakona po Kazenskem zakoniku Republike Slovenije in Kazenskem zakoniku Republike Hrvaške ter zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep razveljavi in predaje ne dovoli.

3. Pregled zadeve na pritožbeni stopnji je pokazal, da pritožba ni utemeljena, saj sodišče prve stopnje ni kršilo določb ZSKZDČEU-1, niti bistveno kršilo določb kazenskega postopka in kazenskega zakona, dejansko stanje v zvezi z utemeljenostjo odločitve zunajobravnavnega senata, da se dovoli predaja zahtevane osebe T.T. Republiki Hrvaški pa je pravilno in popolno ugotovilo.

4. V ponovljenem postopku je preiskovalni sodnik na podlagi določbe 23. člena ZSKZDČEU-1 pri pravosodnih organih Republike Hrvaške opravil poizvedovalna dejanja, da se ugotovi, ali so podani pogoji za predajo zahtevane osebe. S.M., namestnica ravnateljice Urada za preprečevanje korupcije in organiziranega kriminala Republike Hrvaške, ki je izdal Evropski priporni nalog, je po elektronski pošti preiskovalnemu sodniku sporočila, da je sklep preiskovalnega sodnika Županijskega sodišča v Zagrebu po odreditvi preiskovalnega pripora opr. št. Kir-US-105/2021 z dne 25. 5. 2021 postal pravnomočen z dnem 11. 6. 2021, oziroma s sklepom senata Županijskega sodišča v Zagrebu opr. št. Kv II-Us-52/2021-3 in Kir-US-105/2021. Iz uradnega zaznamka preiskovalnega sodnika o telefonskem razgovoru s S.M., namestnico direktorice USKOK pa izhaja, da je pojasnila, da skladno s hrvaško zakonodajo 30 dnevni rok, za katerega je bil pripor odrejen, še ni pričel teči, saj ne B.T. in ne T.T. nista bila prijeta. Sklep o priporu pa jima bo vročen ob prijetju in takrat bo začel teči 30 dnevni rok. Iz prevoda prej omenjenega sklepa v slovenski jezik Županijskega sodišča v Zagrebu pa izhaja, da je pritožbeni senat pritožbo obdolženega B.T. o odreditvi pripora zavrnil. Zagovornik obdolženega T.T. je v pritožbi (tretji odstavek na strani štiri) najprej zatrjeval, da zahtevana oseba T.T. sklepa o priporu ni prejel in se o njem ni mogel izjasniti, da bi nato na naslednji strani pritožbe v tretjem odstavku zapisal, da je sklep o priporu prejel, po izteku roka 30 dni pa pripor zoper njega ni bil podaljšan, sklepa s katerim je bil pripor odrejen, pa Republika Hrvaška kot država odrediteljica Evropskega naloga za prijetje zaprošeni državi ni posredovala oziroma nalogu ni priložila.

5. Pritožbeno sodišče je že v svojem razveljavitvenem sklepu z dne 4. 8. 2021 v točki 5 obrazložilo, da zagovorniku ni mogoče pritrditi v zatrjevanju, da je vloga organov Republike Hrvaške, torej Evropski nalog za prijetje z dne 18. 6. 2021, a priori nepopolna in nerazumljiva zgolj zato, ker navedenemu nalogu ni bil priložen sklep o odreditvi pripora Županijskega sodišča v Zagrebu z dne 25. 5. 2021, na katerem temelji obravnavani Evropski nalog za prijetje. Okvirni sklep Sveta 2002/584/PNZ z dne 13. 6. 2002 o Evropskem nalogu za prijetje in postopkih predaje med državami članicami (spremenjen z Okvirnim sklepom Sveta 2009/299/PNZ z dne 26. 2. 2009) v členu 8 (1) (c) določa, da mora Evropski nalog za prijetje med drugim vsebovati dokazilo o izvršljivi sodbi, nalogu za prijetje ali katerikoli drugi izvršljivi sodni odločbi z enakim učinkom, ki sodi v okvir členov 1 in 2. Vendar to ne pomeni, da mora biti takšna nacionalna sodna odločba ali nalog za prijetje nujno priložen Evropskemu nalogu za prijetje, temveč je s tem zahtevano, da se v Evropskem nalogu za prijetje navede podlaga, na kateri temelji nalog, pri čemer morajo biti te informacije navedene v polju (b) obrazca iz te priloge, naslovljeni "odločba, na kateri temelji nalog."1 Kljub navedenemu je citirani člen 8 (1) (c) Okvirnega sklepa 2002/584 treba razlagati tako, da je treba Evropski nalog za prijetje šteti za neveljaven, če ne temelji na "nacionalnem nalogu za prijetje ali katerikoli drugi izvršljivi sodni odločbi z enakim učinkom" v smislu te določbe.2 Iz vsebine točke (b) Evropskega naloga za prijetje izhaja, da odločitev, na kateri temelji nalog, izhaja iz sklepa o odvzemu prostosti ali sodne odločitve z enakim učinkom, in sicer sklepa Županijskega sodišča v Zagrebu o odreditvi preiskovalnega zapora št. Kir-Us-105/21 z dne 25. 5. 2021. 6. Pritožbeno sodišče tako na podlagi obrazloženega ugotavlja, da je sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu pravilno ugotovilo, da so vsi pogoji za predajo obdolženega - zahtevane osebe T.T. podani ter da je sodišče prve stopnje utemeljeno dovolilo njegovo predajo pravosodnim organom Republike Hrvaške, saj so izpolnjeni tudi vsi pogoji iz določb 22. člena ZSKZDČEU-1. 7. Ker je izpodbijani sklep pravilen in zakonit in pritožba zagovornika zahtevane osebe neutemeljena, je pritožbeno sodišče odločilo, kot izhaja iz izreka tega sklepa.

1 Tako tudi sklep Višjega sodišča v Kopru I Kp 30101/2020 z dne 25. 9. 2020; enako Priročnik Evropske komisije C (2017) 6389 z dne 28. 9. 2017 o izdaji in izvršitvi Evropskega naloga za prijetje, stran 16 in 26. 2 Primerjaj sodbo sodišča Evropske unije v zadevi C-414/20 PPU z dne 13. 1. 2021, tč. 47-57.