Jedro

Tožena stranka odločilnega dejstva (procesnega pogoja) za uporabo določbe 4. točke prvega odstavka 129. člena ZUP ni ugotavljala. Ugotovila je zgolj, da je bila prošnja za dodelitev BPP vložena za isto pravdno zadevo, v priloženem spisu pa se ne nahajajo podatki, ki bi sodišču omogočili presojo, ali gre pri predmetni prošnji za identično zadevo, o kateri je tožena stranka že odločila s svojo odločbo BPP 194/2014 z dne 4. 2. 2014. Prav tako tožena stranka v postopku pred izdajo sklepa ni ugotovila, ali sta se dejansko stanje in pravna podlaga, na katero je tožnica oprla svojo prošnjo za dodelitev BPP, od izdaje zavrnilne odločbe spremenila.

Izrek

I. Tožbi se ugodi in se odločba Okrožnega sodišča v Celju Bpp 281/2014 z dne 17. 2. 2014 odpravi in zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

Obrazložitev

1. Tožena stranka je z izpodbijanim sklepom zavrgla tožničino prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP). Ugotovila je, da je vlogo za dodelitev BPP prejela 14. 2. 2014, v zvezi s pravdnim postopkom, ki se vodi pred Okrožnim sodiščem v Celju, opr. št. IV P 239/2013. Po pregledu prošnje prosilke in po pregledu zadev po vpisniku BPP je ugotovila, da je prosilka 29. 1. 2014 pri tem organu vložila prošnjo za odobritev BPP za povsem identično pravno zadevo, za pravdni postopek, ki se vodi pred Okrožnim sodiščem v Celju, opr. št. IV P 239/2013. O navedeni prošnji je tožena stranka že odločila z odločbo opr. št. Bpp 194/2014 z dne 4. 2. 2014, tako da je prošnjo kot neutemeljeno zavrnila. Ta odločba je bila prosilki vročena 10. 2. 2014. Glede na to, da lahko prosilka zoper navedeno odločbo v roku 30 dni vloži tožbo v upravnem sporu, je ugotovila tudi, da odločba opr. št. Bpp 194/2014 z dne 4. 2. 2014 še ni pravnomočna. Na podlagi navedenega je bilo potrebno zaključiti, da je tožena stranka o prošnji prosilke za dodelitev BPP, za pravdni postopek, ki se vodi pred Okrožnim sodiščem v Celju, opr. št. IV P 239/2014, že odločila, zato je prošnjo prosilke z dne 14. 2. 2014, z istim zahtevkom, v skladu z določilom 37. člena ZBPP in v zvezi s 129. členom Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP), kot nedovoljeno zavrgla.

2. Tožnica v vloženi tožbi odločitvi tožene stranke oporeka. Sodišču predlaga, da izpodbijani sklep odpravi. Poudarja, da je šibkega socialnega stanja, ima zelo nizko plačo, prav tako je njena plača obremenjena s kreditom, ki ga je vzela, ko sta z bivšim soprogom gradila hišo. Bivšemu možu mora plačevati preživnino v višini 160 EUR na mesec, ker ima enega otroka začasno on. Od bivšega moža se je bila prisiljena odseliti in si začasno urediti stanovanje na drugem naslovu, zato da lahko živi skupaj z otrokoma, kadar nista pri očetu. Ima zelo nizke dohodke, zato ne more plačevati odvetnice. Smiselno predlaga odpravo izpodbijane odločbe.

3. Tožena stranka je sodišču poslala upravne spise. Odgovora na tožbo ni poslala.

4. Tožba je utemeljena.

5. V obravnavani zadevi tožnica oporeka odločitvi tožene stranke, ki je oprta na določbo 129. člena ZUP. Slednji v 4. točki prvega odstavka določa, da organ najprej preizkusi zadevo in jo s sklepom zavrže, če je o isti upravni zadevi bilo že pravnomočno odločeno, pa je stranka z odločbo pridobila kakšne pravice, ali so ji bile naložene kakšne obveznosti. Enako ravna tudi, če je bila izdana zavrnilna odločba in se dejansko stanje ali pravna podlaga, na katero se opira zahtevek, ni spremenilo. Za uporabo navedene določbe je torej bistveno, ali gre za isto upravno zadevo in ali sta se v času od odločanja o prvi zahtevi do ponovnega odločanja o novi zahtevi spremenila dejansko stanje ali pravna podlaga.

6. Tožena stranka odločilnega dejstva (procesnega pogoja) za uporabo določbe 4. točke prvega odstavka 129. člena ZUP ni ugotavljala. Ugotovila je zgolj, da je bila prošnja za dodelitev BPP vložena za isto pravdno zadevo, v priloženem spisu pa se ne nahajajo podatki, ki bi sodišču omogočili presojo, ali gre pri predmetni prošnji za identično zadevo, o kateri je tožena stranka že odločila s svojo odločbo BPP 194/2014 z dne 4. 2. 2014. Prav tako tožena stranka v postopku pred izdajo sklepa ni ugotovila, ali sta se dejansko stanje in pravna podlaga, na katero je tožnica oprla svojo prošnjo za dodelitev BPP, od izdaje zavrnilne odločbe spremenila, zato je bila uporaba določbe četrtega odstavka 129. člena ZUP, na katero je tožena stranka oprla svojo odločitev, preuranjena.

7. Ker je bila pri izdaji izpodbijanega sklepa napačno uporabljena določba 4. točke prvega odstavka 129. člena ZUP, je izpodbijani sklep nezakonit in ga je moralo sodišče na podlagi 4. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) odpraviti in v skladu s tretjim odstavkom citiranega člena zadevo vrniti toženi stranki v ponoven postopek.