Jedro

Ugovor je dovoljeno redno pravno sredstvo dolžnika zoper sklep o začasni odredbi, zato ga dolžniku ni mogoče odreči zaradi pomanjkanja pravnega interesa, da z ugovorom tožena stranka doseže drugačno odločitev, ker naj bi se historični dogodek, na katerega je merila prepoved glasovanja na skupščini, v času od vložitve ugovora že dogodil. Stališče sodišča prve stopnje, ki ni kot relevantnega upoštevalo časa, za katerega je bila izdana začasna odredba, pač pa čas dejanja, na katerega je merilo zavarovanje, ni pravilno.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

: Sodišče prve stopnje je med postopkom na predlog tožeče stranke izdalo začasno odredbo z naslednjo vsebino: „1. Toženi stranki F., d.d., D. ulica 2, L. in/ali njenim pooblaščenim predstavnikom, se kot delničarju tožeče stranke T. d.d., L. cesta 34, L., prepoveduje na 16. skupščini tožeče stranke, ki bo dne 01. 07. 2009 ob 11. uri, izvrševati glasovalno pravico iz 891 delnic oznake TSPG.

2. Dividende, ki odpadejo na 891 delnic oznake TSPG in o izplačilu katerih se bi morebiti glasovalo na 16. skupščini tožeče stranke T. d.d., L. cesta 34, L., ki bo dne 01. 07. 2009 ob 11. uri se do pravnomočne odločitve o tem sporu ne izplačajo in se tožeči stranki T. d.d., L. cesta 34, L. nalaga, da jih do takrat deponira v sodni depozit pri naslovnem sodišču. 3. V primeru kršitve te začasne odredbe se toženi stranki izreče denarna kazen v višini 25.000,00 EUR in se ta kazen ponavlja z vsako kršitvijo te začasne odredbe, dokler skupaj naložena kazen ne doseže zneska 208.646,30 EUR.

4. Ta začasna odredba velja do pravnomočnega zaključka tega gospodarskega spora.“ Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje sklep o izdaji začasne odredbe z dne 29. 06. 2009 obdržalo v veljavi, ugovor tožene stranke pa je v celoti zavrglo.

Zoper sklep se je tožena stranka pritožila zaradi bistvene kršitve določb postopka ter pritožbenemu sodišču predlagala, da njeni pritožbi ugodi, sklep razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Tožeča stranka je na pritožbo odgovorila s predlogom, naj jo pritožbeno sodišče zavrne ter potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Pritožba je utemeljena.

Pritožbeno sodišče pritrjuje pritožnici, da sodišče prve stopnje s tem, ko je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se izdana začasna odredba z dne 29. 06. 2009 obdrži v veljavi, ne da bi obravnavalo pravočasno vloženi in dovoljeni ugovor tožene stranke zoper izdano začasno odredbo, toženi stranki ni dalo možnosti obravnavanja. S tem je storilo bistveno kršitev določb postopka iz 8. točke 2. odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. in 239. členom ZIZ. Ugovor je namreč dovoljeno redno pravno sredstvo dolžnika zoper sklep o začasni odredbi (1. odstavek 53. člena v zvezi z 239. členom ZIZ), zato ga dolžniku ni mogoče odreči iz razlogov, na katere je oprlo odločitev sodišče prve stopnje. V konkretnem primeru je namreč ugovor zavrglo zaradi pomanjkanja pravnega interesa, da z ugovorom tožena stranka doseže drugačno odločitev, ker naj bi se historični dogodek, na katerega je merila prepoved glasovanja na skupščini, v času do vložitve ugovora že dogodil. Stališče sodišča prve stopnje, ki ni kot relevantnega upoštevalo časa, za katerega je bila izdana začasna odredba, pač pa čas dejanja, na katerega je merilo zavarovanje, ni pravilno. Sicer pa pritožbeno sodišče pritrjuje pritožnici, da se izdana začasna odredba ne nanaša zgolj na prepoved glasovanja na skupščini, ki bo oziroma je bila dne 01. 07. 2009, pač pa regulira tudi način zadržanja izplačil dividend toženi stranki. V tem smislu je tudi razumeti odločitev iz izpodbijanega sklepa, da se izdana začasna odredba tudi v bodoče obdrži v veljavi, vse do pravnomočnega zaključka gospodarskega spora. Iz 4. točke sklepa o začasni odredbi namreč izhaja, da je izdana za čas do pravnomočnega zaključka tega gospodarskega spora. Iz podatkov spisa tudi ne izhaja, da je sodišče odločilo, da začasna odredba preneha in da se ustavi postopek zavarovanja (primerjaj z 278. členom ZIZ), ker ni več potrebna, pač pa iz izreka izpodbijanega sklepa izhaja ravno obratno. Zato je obrazložitev sklepa tudi v nasprotju z odločitvijo iz izreka sklepa o tem, da se začasna odredba obdrži v veljavi.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek odločanja o dovoljenem in pravočasnem ugovoru zoper sklep o začasni odredbi (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15 in 239. členom ZIZ).

Odločitev o pritožbenih stroških je pridržana za končno odločbo (3. odstavek 165. člena ZPP).