Jedro

Iz zapisnika o glavni obravnavi (l. št. 64) je razvidno, da je sodnica po razglasitvi sodbe poučila stranke o pravici do pritožbe in dolžnosti predhodne napovedi pritožbe; glede na določbo prvega odstavka 315. člena ZKP pa zapisnika o glavni obravnavi stranke ne podpisujejo. Napoved pritožbe mora biti jasno izražena in nanjo ni moč sklepati zgolj na podlagi v pritožbi nakazovanih reakcij oškodovanca kot tožilca po razglasitvi sodbe. Niti oškodovanec kot tožilec, niti njegov pooblaščenec v zakonsko določenem roku nista vložila napovedi pritožbe. Ob tem, da ima pooblaščenec pravico vedno vpogledati v spis, je neutemeljeno sklicevanje pritožnika, da pritožbe ni napovedal, ker je bil glede na navedbe svoje stranke (oškodovanca kot tožilca) prepričan, da je napoved pritožbe bila vložena. Ker pritožba ni bila napovedana, je sodišče prve stopnje pravilno (skladno z določbo drugega odstavka 368. člena ZKP) štelo, da se je upravičenec - oškodovanec kot tožilec pravici do pritožbe odpovedal in zato pravilno pritožbo pooblaščenca oškodovanca zoper sodbo kot nedovoljeno zavrglo.

Izrek

Pritožba pooblaščenca oškodovanca kot tožilca SK se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Z v uvodu navedenim sklepom je sodišče prve stopnje pritožbo pooblaščenca oškodovanca kot tožilca zoper sodbo istega sodišča opr. št. K 114/96 z dne 16.4.1999 kot nedovoljeno zavrglo.

Zoper sklep se je pritožil pooblaščenec oškodovanca kot tožilca, ki v pritožbi uveljavlja pritožbeni razlog bistvene kršitve določb kazenskega postopka in kršitev ustavnih določb ter predlagal, da sodišče druge stopnje pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi ter dopusti pritožbo oškodovanca kot tožilca zoper sodbo sodišča prve stopnje.

Pritožba je neutemeljena.

Ob preizkusu izpodbijanega sklepa in navedb v pritožbi pooblaščenca oškodovanca kot tožilca, sodišče druge stopnje ugotavlja, da so neutemeljene pritožbene navedbe, da stranka po razglasitvi sodbe niso bile poučene skladno z določbo prvega odst. 362. čl. ZKP. Iz zapisnika o glavni obravnavi (list. št. 64) je razvidno, da je sodnica po razglasitvi sodbe stranke poučila o pravici do pritožbe in dolžnosti predhodne napovedi pritožbe; glede na določbo prvega odst. 315. čl. ZKP pa zapisnika o glavni obravnavi stranke ne podpisujejo.

Napoved pritožbe mora biti jasno izražena in nanjo nikakor ni moč sklepati zgolj na podlagi (v pritožbi nakazovanih) reakcij oškodovanca kot tožilca po razglasitvi tožbe. Niti oškodovanec kot tožilec, niti njegov pooblaščenec, v zakonsko določenem roku napovedi pritožbe nista vložila. Ob tem, da ima pooblaščenec pravico vpogleda v spis, pa je tudi neutemeljeno sklicevanje pritožnika, da pritožbe ni napovedal zato, ker da je bil glede na navedbe svoje stranke (oškodovanca kot tožilca) prepričan, da je napoved pritožbe vložena.

Ker napoved pritožbe ni bila vložena, je sodišče prve stopnje pravilno (skladno z določbo drugega odst. 368. čl. ZKP) štelo, da so se upravičenci pravici do pritožbe odpovedali in zato pravilno pritožbo pooblaščenca oškodovanca kot tožilca zoper sodbo sodišča prve stopnje kot nedovoljeno zavrglo. Glede na navedeno je sodišče druge stopnje pritožbo pooblaščenca oškodovanca kot tožilca zavrnilo kot neutemeljeno (tretji odst. 402. čl. ZKP).