Jedro

Le v primerih, če se pošlje vloga po pošti priporočeno ali brzojavno, se šteje dan oddaje na pošto za dan izročitve sodišču, na katero je naslovljena. Toženec pritožbe ni oddal s priporočeno pošiljko, temveč poslal sodišču z navadno pošiljko. Zato je odločilno zgolj, kdaj je pritožba prispela na sodišče prve stopnje. Prednostna znamka namreč ne izkazuje, da je toženec pošiljko oddal priporočeno po pošti.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Z uvodoma navedenim sklepom je sodišče prve stopnje zavrglo toženčevo pritožbo kot prepozno.

2. Zoper ta sklep se toženec pravočasno pritožuje. Pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) ne navaja. V pritožbi izpostavlja, da je sicer pritožbo poslal v zadnjem trenutku, a pravočasno in v roku 30 dni, kot je bil pritožbeni rok. Pošiljko je poslal s prednostno znamko, katere čas dostave je naslednji dan od dneva oddaje do ure, ko poberejo pošto, pri čemer jo je poslal okoli 13.00 ure. Tako se napaka ni pripetila njemu, ampak se je dogodila na pošti ali na sodišču. 3. Pritožba ni utemeljena.

4. Iz izpodbijanega sklepa izhaja, da je sodišče prve stopnje 8. 3. 2022 izdalo sodbo in sklep, ki jo je tožencu poskušal vročevalec vročiti 18. 3. 2022. Ker sodnega pisanja navedena dne ni bilo mogoče vročiti niti kateremu od njegovih članov gospodinjstva, je vročevalec v hišnem predalčniku pustil obvestilo, v katerem je bilo navedeno, kje je pisanje in rok 15 dni, v katerem ga mora prevzeti. Ker toženec pisanja v 15 dneh ni dvignil, je bila vročitev (v skladu s četrtim odstavkom 142. člena ZPP) opravljena po izteku tega roka, to je 2. 4. 2022, na kar je bil toženec v obvestilu posebej opozorjen. Pritožbeni rok se je iztekel 3. 5. 2022, toženec pa je pritožbo poslal sodišču po pošti z navadno pošiljko, ki jo je sodišče prve stopnje prejelo 4. 5. 2022, kar je po izteku 30-dnevnega roka za pritožbo.

5. Pritožnik v bistvenem smiselno zatrjuje, da je pritožbo poslal pravočasno, saj jo je posredoval z uporabo prednostne znamke.

6. Če je vloga vezana na rok, velja, da je vložena pravočasno, če je izročena pristojnemu sodišču, preden rok izteče (prvi odstavek 112. člena ZPP). A le v primerih, če se pošlje vloga po pošti priporočeno ali brzojavno, se šteje dan oddaje na pošto za dan izročitve sodišču, na katero je naslovljena (drugi odstavek 112. člena ZPP). V konkretnem primeru, da bi bila pritožba pravočasna, bi jo torej moral toženec izročiti (neposredno) sodišču ali poslati priporočeno po pošti najkasneje 3. 5. 2022, ko se je iztekel pritožbeni rok, ki ga toženec ne izpodbija. Ker pa pritožbe ni oddal s priporočeno pošiljko, temveč poslal sodišču z navadno pošiljko, je odločilno zgolj, kdaj je pritožba prispela na sodišče prve stopnje. To pa je bilo – kar pritožba tudi konkretizirano ne izpodbija – 4. 5. 2022. Sodišče prve stopnje je tako v skladu s prvim odstavkom 343. člena ZPP toženčevo pritožbo pravilno zavrglo kot prepozno, saj jo je prejelo po izteku 30-dnevnega roka za pritožbo, razlog za zamudo roka za vložitev pritožbe pa gre torej pripisati tožencu. Toženec zmotno meni, da je pritožbo poslal v roku 30 dni, ker jo je poslal sodišču v tem roku s prednostno znamko. Prednostna znamka namreč ne izkazuje, da je toženec pošiljko oddal priporočeno po pošti.1

7. Ker pritožbene navedbe niso utemeljene, sodišče druge stopnje pa tudi ob preizkusu izpodbijanega sklepa po uradni dolžnosti v skladu z drugim odstavkom 350. člena ZPP v zvezi s 366. ZPP ni ugotovilo uradoma upoštevnih kršitev, je o pritožbi odločilo, kot je razvidno iz izreka tega sklepa (2. točka 365. člena ZPP).

8. Sodišče druge stopnje o pritožbenih stroških ni odločilo, ker jih pritožnik ni priglasil (prvi odstavek 163. člena ZPP).

1 Agencija za komunikacijska omrežja in storitve RS je konec leta 2020 objavila nov Splošni akt o kakovosti izvajanja univerzalne poštne storitve (Ur. l. RS, št. 137/2020), ki je začel veljati 1. 7. 2021 in je uvedel prenos pisemskih pošiljk dveh hitrosti. V skladu z novim splošnim aktom je uvedeno ločevanje pošiljk na prednostne in neprednostne pošiljke. Za pošiljke s prednostnim prenosom Pošta Slovenije d.o.o. zagotavlja (le), da bo v enem mesecu vsaj 95 % pošiljk korespondence prenesenih v enem delovnem dnevu (D+1), vsaj 99,5 % pošiljk korespondence v dveh delovnih dneh (D+2) in 100 % pošiljk korespondence v treh delovnih dneh (D+3).