Jedro

V postopku preiskave so bile zaslišane tri priče, tožena stranka pa je odmerila nagrado tako, da je priznala za vse tri zaslišane priče 120 točk in ne 120 točk za vsako zaslišano pričo posebej. Tožnik opozarja na pojasnilo upravnega odbora Odvetniške zbornice, iz katerega izhaja, da je v postopku preiskave odvetnik upravičen obračunati, sodišče pa odmeriti odvetniške stroške za vsako zaslišanje priče oz. za vsako posamezno preiskovalno dejanje posebej. V OT ni nikjer določeno, da več preiskovalnih dejanj oziroma narokov v postopku preiskave ali v predhodnem postopku predstavlja zgolj en narok oziroma eno preiskovalno dejanje, četudi so ti opravljeni na isti dan, za razliko od ZOdvT, ki je v tarifni številki 4102 izrecno določal, da več narokov ali dejanj na isti dan šteje za en narok ali eno dejanje.

Izrek

I. Tožbi se ugodi, sklep Okrožnega sodišča v Krškem št. Bpp 104/2016 z dne 11. 4. 2017 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna povrniti tožeči stranki stroške postopka v višini 347,70 EUR v 15 dneh od vročitve sodbe, od poteka tega roka dalje z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Tožena stranka je z izpodbijanim sklepom odločila, da se odvetniku A.A. odmeri nagrada in stroški zastopanja v višini 755,88 EUR, v presežku pa predlog odvetnika zavrnila. Iz obrazložitve izhaja, da je bil tožnik z odločbo Okrožnega sodišča v Krškem Bpp 104/2016 z dne 29. 2. 2016 določen za izvajanje pravne pomoči upravičencu B.B., in sicer za zastopanje na prvi stopnji v zadevi Okrožnega sodišča v Novem mestu I Kpr 29066/2015. Tožnik je dne 21. 3. 2017 pravočasno priglasil stroške za dejanja brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP), tožena stranka pa tožnikovemu predlogu za odmero nagrade ni ugodila v celoti. Tožniku je odmerila in priznala 120 točk za zaslišanje obdolženca dne 22. 3. 2016, 80 točk za odsotnost iz pisarne dne 22. 3. 2016, 300 točk za pritožbo zoper sklep o uvedbi preiskave z dne 29. 3. 2016, 120 točk za zaslišanje prič C.C., D.D. in E.E. dne 21. 4. 2016, 100 točk za trajanje zaslišanja dne 21. 4. 2016, 80 točk za odsotnost iz pisarne dne 21. 4. 2014, 200 točk za ugovor zoper obtožnico, 600 točk za predobravnavni narok dne 17. 3. 2017, 600 točk za narok za izrek kazenske sankcije dne 17. 3. 2017, 80 točk za odsotnost iz pisarne dne 17. 3. 2017 ter 32,80 točk za materialne stroške, skupaj 2.312,8 točk. Upoštevaje peti odstavek 17. člena Zakona o odvetništvu (v nadaljevanju ZOdv) je bilo tožniku odmerjenih 1.156,4 točk, kar ob vrednosti točke 0,459 EUR znaša 530,78 EUR. Temu znesku je tožena stranka prištela še 88,80 EUR potnih stroškov za dne 22. 3. 2016, 21. 4. 2016 in 17. 3. 2017 ter 22% DDV v višini 136,30 EUR. Tožnik je tako upravičen do 755,88 EUR nagrade. Tožena stranka je tožniku odmerila osnovno nagrado glede na zagroženo kazen do 5 let zapora. Ni mu priznala nagrade po tar. št. 39 Odvetniške tarife (v nadaljevanju OT), saj ne gre za samostojna opravila po tej tarifni številki, prav tako mu ni priznala 300 točk za sestanek s pogajanji na Okrožnem državnem tožilstvu Novo mesto (v nadaljevanju ODT) dne 26. 10. 2016 ter 80 točk za odsotnost iz pisarne tega dne in 29,60 EUR kilometrine, saj glede tega tožnik ni predložil nobenega dokazila.

2. Tožnik v tožbi navaja, da je izpodbijani sklep nepravilen, saj mu tožena stranka ni priznala vseh priglašenih stroškov, glede zavrnitve določenih stroškov se niti ni opredelila. Tožnik je priglasil stroške za zaslišanje prič C.C., D.D. in E.E. dne 21. 4. 2016 in sicer 160 točk za zaslišanje vsake priče posebej. Tožena stranka je za vsa tri zaslišanja priznala le ene stroške v višini 120 točk in ni obrazložila, zakaj ni priznala stroškov za zaslišanje vsake priče posebej. V zvezi s tem se tožnik sklicuje na pojasnilo Upravnega odbora Odvetniške zbornice k tar. št. 9 OT, da je v postopku preiskave odvetnik upravičen obračunati, sodišče pa odmeriti odvetniške stroške za vsako zaslišanje priče posebej oz. za vsako preiskovalno dejanje posebej. V OT ni nikjer določeno, da več preiskovalnih dejanj oz. narokov v okviru preiskave predstavlja zgolj en narok oz. eno preiskovalno dejanje, četudi so ti opravljeni na isti dan. Tožnik nadalje nasprotuje odmerjeni nagradi za pritožbo zoper sklep o uvedbi preiskave. Tožena stranka mu je priznala 300 točk, ob upoštevanju 25% zvišanja glede na tar. št. 10 OT, pa bi mu morala priznati nagrado 750 točk. Tudi v tem delu se tožnik sklicuje na pojasnilo Odvetniške zbornice in sicer, da je sklep o odreditvi pripora meritorna odločitev sodišča in je potrebna uporaba točke 1 tar. št. 11 OT. Po mnenju tožnika je potrebno to pojasnilo z analogijo uporabiti tudi za pritožbo zoper sklep o uvedbi preiskave. V fazi odločanja, ali naj se zoper določeno osebo začne preiskava, je namreč sodišče izhajalo iz njenega namena in vsebinsko odločilo o tem, ali so podani pogoji za preiskavo. Tožena stranka ni priznala tudi stroškov za sestanek na ODT Novo mesto dne 26. 10. 2016. Glede na to, da je sestanek dejansko bil, kar je potrdila ODT, tožniku nedvomno pripada ta strošek, saj je sestanek potekal na temo pogajanj v zvezi z priznanjem krivde. Obdolženec B.B. je priznal krivdo na predobravnavnem naroku in se strinjal s predlagano kaznijo, kar je bilo predhodno usklajeno. Glede na navedeno tožnik sodišču predlaga, da izpodbijani sklep odpravi in zadevo vrne istemu organu v ponovni postopek, toženi stranki pa naloži povrnitev stroškov postopka.

3. Tožena stranka je sodišču posredovala upravne spise, odgovora na tožbo ni podala.

4. Tožba je utemeljena.

5. V obravnavani zadevi med strankama ni sporno, da je bil tožnik z odločbo tožene stranke št. Bpp 104/2016 z dne 29. 2. 2016 določen za zastopanje B.B. na prvi stopnji v kazenski zadevi I Kpr 29066/2015 Okrožnega sodišča v Novem mestu. Prav tako ni sporno, da je tožnik opravil odobrene storitve BPP in pravočasno vložil stroškovnik za opravljene storitve, tožena stranka pa je delno sledila predloženemu stroškovniku in tožniku odmerila in priznala nagrado ob sklicevanju na izpostavljena določila OT in 17. člena ZOdv. Sporno za tožnika ostaja nepriznanje stroškov za sestanek na ODT Novo mesto, priznanje le 300 točk za pritožbo zoper sklep o uvedbi preiskave in priznanje le 120 točk za zaslišanje treh prič v postopku preiskave.

6. Iz izpodbijanega sklepa izhaja, da tožena stranka tožniku ni priznala nagrade za sestanek s pogajanji na ODT dne 26. 10. 2016 po tar. št. 1 OT in posledično nagrade za odsotnost iz pisarne tega dne ter kilometrino, saj tožnik v zvezi s tem ni predložil nobenega dokazila. Kot je razvidno iz spisa, je bil tožnik z dopisom z dne 4. 4. 2017 pozvan k predložitvi dokazov o sestanku na ODT Novo mesto, z dopisom z dne 6. 4. 2017 pa je sporočil, da potrdila o sestanku ne more predložiti. Iz odgovora tožilke F.F. je namreč razvidno, da ne vodi evidence datumov sestankov in časa trajanja le-teh, to niti ni običajno, zato potrditve, da je do sestanka prišlo dne 26. 10. 2016, ne more dati. Sodišče ugotavlja, da je tožilka sicer potrdila, da se je tožnik oglasil pri njej, a hkrati izrecno povedala, da ni bil sprejet noben dogovor v zvezi s priznanjem krivde obtoženega B.B. oz. da v spisu ni ničesar, kar bi jo zavezovalo in bi bilo potrebno za konkreten spis. Upoštevaje navedeno sodišče meni, da do sklenitve poravnave v postopku, za katero bi bil tožnik upravičen do nagrade po tar. št. 1 OT, ni prišlo oz. tega tožnik ni z ničemer izkazal. Odločitev tožene stranke, da tožniku ne prizna priglašenih 300 točk za sestanek na ODT, 80 točk za odsotnost iz pisarne in kilometrino, je zato pravilna.

7. Tudi nagrada za pritožbo zoper sklep o uvedbi preiskave je po mnenju sodišča pravilno odmerjena. Tožnik se sklicuje na pojasnilo upravnega odbora Odvetniške zbornice št. UO-12.7.2016-p1 z 12. 7. 2016, po katerem je sklep o priporu šteti za meritorno odločbo. Sodišče se ne strinja s tožbenim stališčem, da bi bilo z analogijo potrebno to pojasnilo uporabiti tudi za pritožbo zoper sklep o uvedbi preiskave. Gre namreč za procesno odločitev, ki predstavlja začetek preiskave kot prve faze kazenskega postopka. Zato je postopanje tožene stranke, ki je sklep o uvedbi preiskave štela za procesni sklep in odmerila nagrado po točki 2 tar. št. 11 OT, pravilno.

8. Je pa po mnenju sodišča tožena stranka napačno postopala pri odmeri nagrade v delu, ki se nanaša na odmero nagrade za zaslišanje treh prič. Iz tar. št. 9 OT je razvidno, da je višina točk, ki se odmeri za zagovor ali zastopanje v predhodnem postopku ter udeležbo na preiskovalnih ali drugih uradnih dejanjih izven glavne obravnave, odvisna od višine kazni, ki je predpisana za kaznivo dejanje. Tožnik je zastopal B.B. zaradi kaznivega dejanja preprečitve uradnega dejanja uradni osebi, za kar je zagrožena kazen do 5 let zapora, zato mu pripada za posamezno dejanje nagrada v višini 120 točk. V postopku preiskave so bile zaslišane tri priče, tožena stranka pa je odmerila nagrado tako, da je priznala za vse tri zaslišane priče 120 točk in ne 120 točk za vsako zaslišano pričo posebej, tako kot je to zahteval tožnik. Svoje odločitve ni z ničemer utemeljila in pojasnila. Nasprotno pa tožnik opozarja na pojasnilo upravnega odbora Odvetniške zbornice št. UO-12.7.2016-p2 z dne 12. 7. 2016, iz katerega izhaja, da je v postopku preiskave odvetnik upravičen obračunati, sodišče pa odmeriti odvetniške stroške za vsako zaslišanje priče oz. za vsako posamezno preiskovalno dejanje posebej. Sodišče ugotavlja, da v OT ni nikjer določeno, da več preiskovalnih dejanj oziroma narokov v postopku preiskave ali v predhodnem postopku predstavlja zgolj en narok oziroma eno preiskovalno dejanje, četudi so ti opravljeni na isti dan, za razliko od Zakona o odvetniški tarifi (ZOdvT), ki je v tarifni številki 4102 izrecno določal, da več narokov ali dejanj na isti dan C.C., D.D., in E.E., četudi so bila opravljena istega dne, šteti za posamezno preiskovalno dejanje in tožniku odmeriti nagrado za vsako zaslišano pričo posebej.

9. Ker je bilo v obravnavani zadevi napačno uporabljeno materialno pravo in kršena pravila postopka je sodišče tožbi ugodilo in izpodbijani sklep odpravilo na podlagi 3. in 4. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1).

10. Sodišče je v zadevi odločilo brez glavne obravnave na podlagi 1. alineje drugega odstavka 59. člena ZUS-1, saj je že na podlagi tožbe, izpodbijanega akta ter upravnih spisov očitno, da je treba tožbi ugoditi.

11. Ker je sodišče tožbi ugodilo, je tožnik v skladu s tretjim odstavkom 25. člena ZUS-1 upravičen do povračila stroškov postopka v pavšalnem znesku v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu.