Jedro

Kljub temu da je v 6. točki vabila citiran stari 282. člen ZPP, pa je zaradi priloženega opozorila, ki pojasnjuje, da bo sodišče uporabilo ZPP-D, stranka bila nedvoumno in izrecno opozorjena na posledice izostanka.

Sodišče ni dolžno pozivati stranke k predložitvi dokazil, ki bi izkazovali upravičeno odsotnost z naroka, če ta ni predlagala preložitve naroka, pa tudi dokazil o tem, da je odsotnost nujna, ni predložila.

Po 1. odst. 108. člena ZPP se pošlje v popravo ali dopolnitev samo vloga, ki je nerazumljiva, ter vloga, ki ne vsebuje vsega, kar je treba, da bi se lahko obravnavala.

Izrek

Pritožba se zavrne in sodba sodišča prve stopnje potrdi.

Vsaka stranka nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano zamudno sodbo ugodilo tožbenemu zahtevku, s katerim je tožeča stranka od tožene zahtevala plačilo 12.518,78 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zneska 4.172,93 EUR od 27.9.2005 dalje, do prenehanja obveznosti in od zneska 8.345,85 EUR od vložitve tožbe dalje, do prenehanja obveznosti. Odločilo je tudi, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki povrniti pravdne stroške v znesku 713,18 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Zoper sodbo se pravočasno pritožuje tožena stranka iz pritožbenih razlogov po 1. in 3. točki 1. odst. 338. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 73/07, 45/08; v nadaljevanju ZPP) in sodišču druge stopnje predlaga, da sodbo razveljavi in vrne zadevo v novo sojenje. Sodišče je kršilo materialno pravo in določbe pravdnega postopka s tem, ko toženca ni nedvoumno poučilo o posledicah izostanka z naroka. Poleg tega pa sodišče tožene stranke po predložitvi opravičila ni pozvalo k dopolnitvi vloge, naj izkaže razloge, navedene v opravičilu. Tožena stranka ni vedela, da mora svoje opravičilo tudi dokazno podpreti, saj je bila mnenja, da je njen podpis na dopisu tisti, ki izkazuje verodostojnost izjave. Sodišče je kršilo 108. člen ZPP in s tem storilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke 2. odst. 339. člena ZPP. Sodišče bi moralo pozvati toženca k dopolnitvi vloge. Tožena stranka tudi ni bila opozorjena na možnost izdaje zamudne sodbe z dopisom, priloženim k vabilu z dne 13.8.2008. Na vabilu je namreč v 6. točki navedeno, da se obravnava, če ne pride tožeča stranka ali tožena stranka, vseeno opravi, kar je v nasprotju z opozorilom, ki je bilo pripeto vabilu in se tako opozorilo ne more šteti kot izrecno, temveč dvoumno. Ob izdaji zamudne sodbe ni bil izpolnjen pogoj iz 3. točke 318. člena ZPP, saj v tožbi nikjer ni navedeno, da je v skladu s pogodbo z dne 14.10.2004 prišlo do prevzema vseh elementov, prav tako pa o izročitvi vseh elementov ni dokazil kot na primer primopredajnega zapisnika. Tožbeni zahtevek tako ni sklepčen, zato predpostavke za izdajo zamudne sodbe niso bile izpolnjene.

Pritožba je bila vročena tožnici, ki nanjo odgovarja in predlaga, da pritožbo tožene stranke kot neutemeljeno zavrne in potrdi sodbo sodišča prve stopnje, toženi stranki pa naloži v plačilo stroške pritožbenega postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Pritožba ni utemeljena.

V skladu z 2. odst. 338. člena ZPP se zamudna sodba lahko izpodbija zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Glavni pritožnikov očitek zoper sodbo sodišča prve stopnje je, da naj bi to s svojim postopanjem storilo absolutno bistveno kršitev določb postopka, s tem ko tožene stranke ni nedvoumno poučilo o posledicah izostanka z naroka. Tožena stranka je 19.8.2008 prejela vabilo na poravnalni narok in prvi narok za glavno obravnavo, h kateremu je bilo priloženo tudi opozorilo, da bo 1.10.2008 začel veljati ZPP-D in ki bo na naroku tudi uporabljen. Nadalje je v opozorilu tudi citiran spremenjeni 2. odst. 282. člena ZPP, ki nedvoumno pojasnjuje, kakšne so posledice izostanka s prvega naroka. Kljub temu da je v 6. točki vabila citiran stari 282. člen ZPP, pa je prav zaradi priloženega opozorila, ki pojasnjuje, da bo sodišče uporabilo nov zakon, stranka bila povsem nedvoumno in izrecno opozorjena na posledice izostanka, tako da smiselno zatrjevana kršitev 7. odst. 282. člena ZPP ni bila storjena, s tem pa ne bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 1. odst. 339. člena ZPP.

Sodišče prve stopnje ni bilo dolžno pozivati tožene stranke k predložitvi dokazil, ki bi izkazovali upravičeno odsotnost z naroka. Tožena stranka je v svojem opravičilu z dne 29.9.2008 (list. št. 16) navedla razloge, zakaj je ne bo na narok, a kot je sodišče prve stopnje pojasnilo, v omenjenem opravičilu ni predlagala preložitve naroka, pa tudi dokazil o tem, da je odsotnost nujna, ni predložila. Vendar pa vloga ni bila nepopolna - bila je razumljiva in sodišče jo je lahko obravnavalo: pravilno je štelo, da z vlogo tožena stranka ni izkazala upravičenih razlogov za izostanek (6. odst. 282. člena ZPP). Po 1. odst. 108. člena ZPP se namreč pošlje v popravo ali dopolnitev samo vloga, ki je nerazumljiva, ter vloga, ki ne vsebuje vsega, kar je treba, da bi se lahko obravnavala. Tako torej tudi ni podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke 2. odst. 339. člena ZPP.

Neutemeljena je tudi pritožbena navedba, da je zamudna sodba izdana v nasprotju s 3. točko 1. odst. 318. člena ZPP, ker naj bi utemeljenost tožbenega zahtevka ne izhajala iz trditev tožeče stranke. Tožnica je v tožbi zatrjevala, da je tožena stranka kupila 1 kom. elementov stanovanjske hiše ter da je do prevzema elementov prišlo 16.9.2006. Iz tožbe tako izhaja, da je tožena stranka prevzela kupljeno blago. Tožbena trditev, da so bili elementi prevzeti, vsebuje trditev, da so bili prevzeti vsi elementi, zato to zadostuje. Tako utemeljenost tožbenega zahtevka izhaja iz dejstev, ki so navedena v tožbi. Ta dejstva pa niso v nasprotju z dokazi, ki jih je predložila tožnica (3. in 4. točka 1. odst. 318. člena ZPP). Dokazila o izročitvi elementov, kot jih zahteva pritožba, torej niso pogoj za sklepčnost tožbe. Tako sodišče prve stopnje ni storilo zatrjevane bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 7. točke 2. odst. 339. člena ZPP.

Sodišče prve stopnje je pravilno uporabilo materialno pravo. Sodišče druge stopnje je ugotovilo, da niso podani razlogi, s katerimi toženec izpodbija sodbo sodišča prve stopnje, prav tako pa tudi ne razlogi, na katere mora sodišče druge stopnje paziti po uradni dolžnosti (2. odst. 350. člena ZPP), zato je na podlagi 353. člena ZPP zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Na podlagi 1. odst. 165. člena ZPP je sodišče druge stopnje odločilo tudi o stroških pritožbenega postopka. Ker toženec s pritožbo ni uspel, sam krije svoje stroške pritožbenega postopka. Enako tudi tožnica sama krije stroške odgovora na pritožbo, ker ne gre za potrebne stroške, saj z navedbami v odgovoru na pritožbo ni v ničemer prispevala k razjasnitvi zadeve (155. člen ZPP).