Jedro

V primeru, ko sta nastanek in zapadlost obveznosti dolžnika iz neposredno izvršljivega notarskega zapisa vezani na nastop negativnega dejstva (nesklenitev prodajne pogodbe), upnik ni dolžan v izvršilnem postopku dokazovati izvršljivosti terjatve na način iz prvega in drugega odstavka 26. člena ZIZ. V takšnem primeru zadostuje, da upnik zatrjuje, da je takšno negativno dejstvo nastopilo.

Izrek

I. Reviziji se ugodi, izpodbijani sklep sodišča druge stopnje se razveljavi in se zadeva vrne temu sodišču v ponovno odločanje.

II. Odločitev o stroških revizijskega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

**Dosedanji tek postopka**

1. Na predlog upnika je sodišče prve stopnje s sklepom 2495 I 362/2016 z dne 15. 7 2016 dovolilo izvršbo na podlagi v obliki neposredno izvršljivega notarskega zapisa sklenjene Prodajne predpogodbe št. 2 in Sporazuma o zavarovanju denarne terjatve. S sklepom z dne 8. 12. 2017 je zavrnilo ugovora dolžnika in zastaviteljice z dne 23. 8. 2016 in 8. 9. 2016. 2. Sodišče druge stopnje je ugodilo pritožbama dolžnikov in sklep sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je ugodilo ugovoroma dolžnikov in razveljavilo sklep o izvršbi z dne 15. 7. 2016 ter opravljena izvršilna dejanja, upnikov predlog za izvršbo pa zavrnilo. Odločilo je, da upnik sam krije svoje stroške odgovora na ugovor, naložilo pa mu je povrnitev potrebnih stroškov dolžnikov v znesku 1.506,59 EUR.

3. Na predlog upnika je Vrhovno sodišče s sklepom III DoR 78/2018-9 z dne 28. 8. 2018 dovolilo revizijo glede vprašanja, ali je pritožbeno sodišče pravilno uporabilo določbo 20.a in 26. člena ZIZ pri presoji izpolnjenosti pogojev za izvršljivost notarskega zapisa.

4. Upnik je v zakonskem roku vložil revizijo. Uveljavljal je revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava. Vrhovnemu sodišču je predlagal, da izpodbijani sklep spremeni tako, da pritožbi dolžnikov zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje, dolžnikoma pa naloži v plačilo upnikove pritožbene stroške s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi, podrejeno temu pa, da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne v ponovno odločanje sodišču druge stopnje.

5. Dolžnik in zastavitelj sta v odgovoru na revizijo Vrhovnemu sodišču predlagala, naj revizijo zavrže oziroma zavrne.

6. Upnik je 4. 6. 2019 pri vrhovnem sodišču vložil pisno vlogo, s katero je odgovarjal na navedbe iz odgovora na revizijo. Ker ZPP v okviru zagotavljanja pravice do izjave strank v revizijskem postopku takšne dodatne vloge ne predvideva, Vrhovno sodišče navedb iz te vloge ni upoštevalo, zato se do njih v tej obrazložitvi tudi ne opredeljuje.

**Dejanska podlaga odločitve sodišč prve in druge stopnje**

7. Pravni prednik upnika (v nadaljevanju upnik), prvi dolžnik in druga dolžnica kot zastaviteljica so 24. 9. 2008 v obliki notarskega zapisa sklenili Prodajno predpogodbo št. 2/2008 (v nadaljevanju Predpogodba). Z istim notarskim zapisom notarke Majde Lokošek iz Domžal (SV 828/08) je bil v obliki neposredno izvršljivega notarskega zapisa sklenjen tudi Sporazum o zavarovanju denarne terjatve (v nadaljevanju Sporazum). S tem Sporazumom je bila ugotovljena terjatev upnika do prvega dolžnika po Predpogodbi v višini 488.460,00 EUR s pripadki po Predpogodbi in dogovorjeno zavarovanje te terjatve z ustanovitvijo zastavne pravice na nepremičninah obeh dolžnikov v korist upnika.

8. S Predpogodbo sta se upnik in prvi dolžnik zavezala k sklenitvi prodajne pogodbe, s katero bo na upnika prenesena lastninska pravica na dveh nepremičninah prvega dolžnika, na katerem bo zgrajen stanovanjsko poslovni objekt. Dogovorjeno je bilo, da se vsa plačila, ki jih bo zagotovil upnik pred sklenitvijo prodajne pogodbe, štejejo kot avansna plačila, ki se vštejejo v kupnino.

9. Do sklenitve prodajne pogodbe ni prišlo do predvidenega skrajnega roka po Predpogodbi (15. 12. 2009).

**Zavzeta stališča sodišč prve in druge stopnje**

10. Sodišče prve stopnje je ocenilo, da je notarski zapis izvršljiv, ker sta dolžnik in zastavitelj izrecno soglašala z njegovo neposredno izvršljivostjo, kar je razvidno iz točke tretjič in točke četrtič Sporazuma. Sama zapadlost terjatve naj bi izhajala že iz notarskega zapisa, upnik pa je ravnal tudi skladno z določbo tretjega odstavka 20.a člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ), ko je s pisnim pozivom obvestil dolžnika in zastavitelja o zapadlosti in višini terjatve. Zavrnilo je tudi ugovor dolžnikov o zastaranju terjatve. Pri tem se je sklicevalo na stališča sodne prakse Vrhovnega sodišča, da terjatve, ugotovljene z neposredno izvršljivim notarskim zapisom zastarajo v desetletnem zastaralnem roku. Ker dolžnik 15. 12. 2009 ni sklenil glavne pogodbe za nakup nepremičnine, je bil od tega dne v zamudi glede vrnitve prejetih avansnih plačil. 11. Sodišče druge stopnje je v izpodbijanem sklepu zavzelo stališče, da je v navedenem primeru nastanek oziroma zapadlost upnikove denarne terjatve vezan na dolžnikovo neizpolnjevanje obveznosti iz predpogodbe, kar pomeni, da je upnikova terjatev po svoji vsebini bodoča pogojna terjatev, saj se mora uresničiti pogoj – neizpolnjevanje v predpogodbi dogovorjenih pogodbenih obveznosti dolžnika, zaradi katerih ni prišlo do sklenitve glavne prodajne pogodbe. Nastop pogoja pa je treba v izvršilnem postopku dokazati na način iz 26. člena ZIZ. Ker upnik pravnega dejstva, da do sklenitve glavne pogodbe ni prišlo iz razlogov na strani dolžnika, ki pomenijo kršitev predpogodbenih obveznosti, ni izkazal z ustrezno listino, niti ni zatrjeval obstoj takšne listine, upnikov predlog za izvršbo pa ni zadostil zahtevam iz 26. člena ZIZ.

**Glede predloga dolžnikov za zavrženje revizije**

12. Upnik je sam notarski zapis, ki naj bi bil neposredno izvršljiv, predložil že ob vložitvi predloga za izvršbo. Neutemeljeno je zato stališče dolžnika in zastavitelja v odgovoru na revizijo, da je revizija dokazno nepodprta, ker upnik ni predložil listin, na katere se sklicuje v reviziji. Z revizijo namreč ni mogoče izpodbijati dejanskega stanja, ki sta ga ugotovili sodišči prve in druge stopnje (tretji odstavek 370. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

**Glede odločitve o reviziji**

13. S sporazumom je upnik zavaroval svojo terjatev za vrnitev plačil, ki jih je izplačal v skladu s Predpogodbo. Ta plačila so bila skladno s Prepogodbo obravnavana kot avansna plačila, ki bi se po sklenitvi prodajne pogodbe upoštevala kot delno plačilo kupnine. Če do sklenitve prodajne pogodbe v predvidenem roku (do 15. 12. 2009) ni prišlo, so izpolnitvene obveznosti iz Predpogodbe prenehale. Nastopijo pa učinki, ki so urejeni v 111. členu Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ). V nasprotnem primeru bi bila stranka, ki je prejela delno izpolnitev, obogatena na račun stranke ki je ta del obveznosti izpolnila.

14. Revizijsko sodišče pritrjuje revizijskemu stališču, da v primeru, ko sta nastanek in zapadlost obveznosti dolžnika iz neposredno izvršljivega notarskega zapisa vezani na nastop negativnega dejstva (nesklenitev prodajne pogodbe), upnik ni dolžan v izvršilnem postopku dokazovati izvršljivosti terjatve na način iz prvega in drugega odstavka 26. člena ZIZ. V takšnem primeru zadostuje, da upnik zatrjuje, da je takšno negativno dejstvo nastopilo. Dolžnikov položaj pa je s tem v zvezi zavarovan z možnostjo ugovora po 55. členu ZIZ.

15. Nosilni razlog sodišča druge stopnje v izpodbijanem sklepu je, da upnik na način iz 26. člena ZIZ ni dokazal dejstva, da do sklenitve glavne pogodbe ni prišlo iz razlogov na strani dolžnika, ki pomenijo kršitev predpogodbenih obveznosti.

16. V kolikor bi tak zaključek temeljil na izhodišču, da ima pravico do kondikcijskega zahtevka zgolj stranka, ki ni kršila pogodbenih obveznosti, bi bilo takšno sklepanje materialnopravno zmotno, saj za to ni podlage v 111. členu OZ.

17. V kolikor pa bi zaključek sodišča druge stopnje temeljil na presoji, da je soglasje k neposredni izvršljivosti notarskega zapisa v Sporazumu omejeno zgolj na razloge za neizpolnitev obveznosti iz Predpogodbe, ki izvirajo iz sfere dolžnika, bi moralo pojasniti, iz katere določbe Sporazuma naj bi ta omejitev izhajala. Sodišče druge stopnje takšnega pojasnila ni podalo. S tem v zvezi je neutemeljeno sklicevanje dolžnikov v odgovoru na revizijo, da naj bi takšno omejitev predstavljala določba četrtega odstavka 3. člena Predpogodbe.1 Tudi te določbe ni mogoče razumeti kot odstop od splošnega pravila iz 111. člena OZ. Tudi upoštevaje to določbo Predpogodbe upnik ni bil dolžan s posebno listino dokazovati obstoja in zapadlosti obrestnega dela terjatve, za katero je predlagal izvršbo.

18. Iz obrazloženih razlogov izhaja, da je sodišče druge stopnje zmotno uporabilo določbi 20.a in 26. člena ZIZ, ko je zavzelo stališče, da upnik v povezavi z neizpolnitvijo obveznosti po Predpogodbi ni izkazal pogojev za izvršljivost notarskega zapisa. Ker pa se sodišče druge stopnje posledično ni opredelilo do vseh preostalih pritožbenih razlogov, ki sta jih uveljavljala dolžnika, je s tem podan razveljavitveni razlog iz drugega odstavka 380. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.

19. V ponovljenem postopku bo moralo sodišče druge stopnje izčrpati celotno pritožbeno podlago. Pri tem se bo moralo opredeliti tudi do upnikovega stališča v odgovoru na pritožbo glede prekluzije posameznih pritožbenih navedb.

20. Odločitev je Vrhovno sodišče sprejelo soglasno.

**Glede stroškov revizijskega postopka**

21. Odločitev o stroških revizijskega postopka je pridržana končni odločbi skladno s tretjim odstavkom 165. člena ZPP.

1 „Če glavna pogodba ne bo sklenjena v roku iz prvega odstavka tega člena, ima nekriva stranka, to je pogodbi zvesta stranka, pravico za čas zamude drugi stranki zaračunati z zakonom določene zakonske zamudne obresti.“