Jedro

Za izdajo zamudne sodbe je predpisanih več procesnih in materialnopravnih pogojev. Med materialnopravnimi je presoja sodišča, ali izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka iz dejstev, ki so navedena v tožbi.

Ker zamudna sodba temelji na domnevi, da tožena stranka priznava resničnost dejanskih trditev, navedenih v rožbi, sodišče pred izdajo zamudne sodbe preizkusi le, če je utemeljen tožbeni zahtevek, ki izhaja iz dejanske podlage tožbe.

Izrek

Revizija se zavrne. Vsaka stranka krije svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z zamudno sodbo razsodilo, da mora toženka plačati tožnici zavarovalnino v znesku 10.800 avstrijskih šilingov z obrestmi od 8. 9. 1997 do plačila, po obrestni meri, po kateri LB Pomurska banka d. d., Murska Sobota obrestuje devizne vloge navedene valute, vezane na več kot leto dni, vse v tolarski protivrednosti po srednjem tečaju Banke Slovenije na dan plačila, ter zavarovalnino v znesku 1.894.032 tolarjev, z zamudnimi obrestmi, kot so določene v zakonu in tečejo od 8.9.1997 do plačila. Nato je toženka vložila predlog za vrnitev v prejšnje stanje in pritožbo proti sodbi. Predlog za vrnitev v prejšnje stanje je sodišče prve stopnje zavrnilo in je po toženkini pritožbi posredovalo sodišču druge stopnje pritožbo proti sklepu in pritožbo proti zamudni sodbi.

Sodišče druge stopnje je s sklepom zavrnilo pritožbo proti zavrnitvi predloga za vrnitev v prejšnje stanje in potrdilo izpodbijani sklep. Sočasno je zavrnilo pritožbo proti sodbi in potrdilo zamudno sodbo sodišča prve stopnje.

Samo proti sodbi je toženka pravočasno vložila revizijo. Uveljavlja bistveno kršitev določb Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur.l. RS, št. 26/99-2/04) iz 7. točke prvega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 1. točko prvega odstavka 370. člena ZPP. Predlaga, da sodišče ugodi reviziji, razveljavi sodbo in vrne zadevo sodišču prve ali druge stopnje v novo sojenje. Meni, da je sodišče izdalo zamudno sodbo v nasprotju z določbami ZPP, zlasti s 3. in 4. točko prvega odstavka 318. člena, ker tožba ni bila sklepčna, ker so bila neskladja med samimi dejstvi, ki jih je predlagala tožnica, in ker ni predložila vseh ustreznih dokazov, s katerimi bi dokazala utemeljenost tožbenega zahtevka. Po njenem bo morala tožnica predložiti polici kolektivnega in individualnega nezgodnega zavarovanja, na podlagi katerih bi sodišče lahko preverilo, če odstotek vtoževane invalidnosti ustreza vtoževanemu znesku. Dodaja, da sodišče ne bi smelo upoštevati predloženega mnenja izvedenca, ker ni v skladu z medicinsko dokumentacijo, ki se je nahajala v spisu in s splošnimi pogoji za nezgodno zavarovanje, ki bi jih bilo treba uporabiti, in sicer: - pri polici kolektivnega nezgodnega zavarovanja Splošne pogoje in Tabelo invalidnosti NE-93, - pri polici življenjskega zavarovanja pa Splošne pogoje in Tabelo invalidnosti NE-88. Uporaba različnih pogojev je pomembna, saj se splošni pogoji, predvsem pa tabele invalidnosti v določenih delih razlikujejo, izvedenec, na katerega mnenje se je oprlo sodišče, pa je upošteval samo Tabelo NE-93. Tako je priznal 5 odstotno invalidnost zaradi omejene gibljivosti vratne hrbtenice, ki tožnici ne pripada. Revizija očita sodišču, da ni zahtevalo, naj tožnica predloži Splošne pogoje, da bi preverilo pravilnost mnenja izvedenca.

Po 375. členu ZPP je bila revizija vročena tožnici, ki je nanjo odgovorila. Navaja, da iz dejstev, ki jih je navedla v tožbi izhaja, da je tožbeni zahtevek utemeljen. Glede splošnih pogojev poslovanja pojasnjuje, da jih nima, ker jih toženka ni vročila oziroma jih je vzela in zadržala, glede izvedenca pa pojasnjuje, da je izdelal mnenje na podlagi medicinske dokumentacije, ki jo je tožnica posredovala toženki pred vložitvijo tožbe. Dodaja, da ji je toženka v poravnalni ponudbi priznala 1 odstotek invalidnosti zaradi omejene gibljivosti vratne hrbtenice, kar je v nasprotju z njenimi izvajanji v pritožbi, češ da tožnici po tabeli NE-88 ne pripada ničesar. Ker tožnica meni, da sodišči nista kršili določb ZPP, predlaga zavrnitev revizije.

Revizija je bila vročena tudi Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije.

Revizija ni utemeljena.

Toženka pravilno navaja, da je zakonodajalec v 318. členu ZPP predvidel izdajo zamudne sodbe, če so za to izpolnjeni taksativno našteti pogoji. Ti pogoji se procesne narave, nekateri pa spadajo na področje materialnega prava in se nanašajo na sklepčnost tožbe. Tako teorija in sodna praksa enotno razlagata, da je uzakonjen sistem afirmativne litiskontestacije v tem smislu, da se ocenjuje pasivnost toženke kot priznanje tožničinih dejanskih trditev. Zato sodišče ne ugotavlja dejanskega stanja in ne izvaja v tožbi predlaganih dokazov, zaradi česar sodbe tudi ni mogoče izpodbijati zaradi zmotno ali nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja. Sodišče mora pred izdajo zamudne sodbe v zvezi z materialnim pravom preizkusiti samo, če so izpolnjeni pogoji iz 3. in 4. točke prvega odstavka 318. člena ZPP, in sicer: - da mora izhajati utemeljenost tožbenega zahtevka iz dejstev, ki so navedena v tožbi; in - da dejstva, na katera se opira tožbeni zahtevek, niso v nasprotju z dokazi, ki jih je predložila tožeča stranka, ali z dejstvi, ki so splošno znana.

Sodišče torej presoja, če je tožbeni zahtevek, ki izhaja iz dejanske podlage tožbe, utemeljen. To presoja na podlagi predpostavke, da so trditve v tožbi resnične. V obravnavanem primeru je tožnica navedla, da se je poškodovala 7.12.1996 in 9.2.1997 in glede na to, da naš pravni red omogoča zavarovanje tveganj in plačilo zavarovalnine, kadar nastopi zavarovani primer, je lahko utemeljen zahtevek za plačilo vtoževanega zneska (3. točka prvega odstavka 318. člena ZPP). Dejstva, ki so navedena v tožbi, tudi niso v nasprotju s priloženimi listinami (4. točka prvega odstavka 318. člena ZPP), in sicer z zdravstveno dokumentacijo in mnenjem sodnega izvedenca medicinske stroke, saj priložena medicinska dokumentacija in mnenje sodnega izvedenca medicinske stroke potrjujejo datum in dejstvo, da se je tožnica poškodovala, ter v tožbi naveden odstotek invalidnosti.

Ker se torej šteje, da je toženka priznala v tožbi navedena dejstva, jim ne more ugovarjati po izdaji zamudne sodbe, saj zamudne sodbe ni mogoče izpodbijati zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (drugi odstavek 338. člena ZPP). Še posebej tega ne more storiti v reviziji, čeprav toženkine navedbe razlagajo prav to.

Po vsem navedenem se izkaže, da sta sodišči prve in druge stopnje pravilno uporabili določbe 318. člena ZPP in nista storili očitane bistvene kršitve določb ZPP. Zato je sodišče na podlagi 378. člena ZPP zavrnilo neutemeljeno revizijo.

Na podlagi prvega odstavka 165. člena ZPP je odločilo tudi o pravdnih stroških revizijskega postopka. Ker toženkina revizija ni bila uspešna, je na podlagi prvega in drugega odstavka 154. člena ZPP zavrnilo njen predlog za povrnitev stroškov revizije; predlogu tožnice za povrnitev stroškov za odgovor na revizijo pa tudi ni ugodilo, ker v odgovoru ni bilo pojasnjeno ničesar, kar bi prispevalo k odločitvi o reviziji (prvi odstavek 155. člena ZPP).