Jedro

Zgolj organizacijska povezanost Okrajnega sodišča v Mariboru s stvarno in krajevno pristojnim Okrožnim sodiščem v Mariboru ne predstavlja razloga, zaradi katerega bi bilo lahko ogroženo zaupanje strank in javnosti v nepristranskost sojenja. Organizacijska povezava je omejena predvsem na področje sodne uprave, pri sojenju pa sta sodišči samostojni in neodvisni.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Okrožno sodišče v Mariboru je Vrhovnemu sodišču predlagalo, naj za odločanje v zadevi, za katero je sicer stvarno in krajevno pristojno, določi drugo stvarno pristojno sodišče. Meni, da je delegacija pristojnosti po 67. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) nujna zaradi izključitve dvoma v njegovo objektivno nepristranskost in preprečitve nezaupanja strank in javnosti v njegovo odločanje, saj tožnika zahtevata plačilo odškodnine zaradi postopanja z njim organizacijsko povezanega Okrajnega sodišča v Mariboru; to naj bi nedopustno dolgo vodilo pravdni in izvršilni postopek, v katerih sta udeležena kot stranki.

2. Predlog ni utemeljen.

3. Po določbi 67. člena ZPP lahko Vrhovno sodišče na predlog strank ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako lažje opravil postopek, ali če so za to podani drugi tehtni razlogi.

4. Pravilno je stališče Okrožnega sodišča v Mariboru, da drug tehten razlog v smislu prej navedene zakonske določbe predstavlja tudi zahteva po zagotovitvi objektivne nepristranskosti sodišča. Vendar pa po presoji Vrhovnega sodišča zgolj organizacijska povezanost Okrajnega sodišča v Mariboru s stvarno in krajevno pristojnim Okrožnim sodiščem v Mariboru ne predstavlja razloga, zaradi katerega bi bilo lahko ogroženo zaupanje strank in javnosti v nepristranskost sojenja. Organizacijska povezava je omejena predvsem na področje sodne uprave, pri sojenju pa sta sodišči samostojni in neodvisni. Zadevi, ki ju v primerjavo ponuja Okrožno sodišče v Mariboru, sta drugačni. V zadevi I R 95/2017 se je Vrhovno sodišče sicer res sklicevalo na organizacijsko in finančno povezanost stvarno in krajevno pristojnega sodišča prve stopnje, s sodiščem, ki naj bi povzročilo škodo, a to ni bilo le sodišče prve stopnje, pač pa tudi pritožbeno sodišče, pri čemer bi bilo za odločitev o morebitni pritožbi zoper sodbo v odškodninski zadevi stvarno in krajevno pristojno to isto drugostopenjsko sodišče. V zadevi I R 92/2016 pa je bistveni razlog za delegacijo pristojnosti predstavljala medsebojna povezanost sodnikov stvarno in krajevno pristojnega sodišča in sodišča, ki naj bi tožeči stranki povzročilo škodo, in da je bil stranka postopka, v katerem je bila odrejena delegacija pristojnosti, tudi sodnik okrajnega sodišča.