Jedro

Ali je terjatev prednostna ali navadna, tako ali tako ni predmet izjave upravitelja v osnovnem seznamu preizkušenih terjatev (primerjaj četrti odstavek 61. člena ZFPPIPP), temveč se to lahko preizkuša šele ob delitvi razdelitvene mase, ko se tudi ugotavlja vrstni red plačila nezavarovanih terjatev.

V sklepu o preizkusu terjatev stečajno sodišče o obstoju terjatev ne odloča, odloči le, katere terjatve so dokončno priznane ali prerekane (2. točka drugega odstavka 69. člena ZFPPIPP).

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom (I.) zavrnilo ugovor upnika ZZZS proti dopolnjenemu seznamu preizkušenih terjatev, (II.) o priznanih in prerekanih terjatvah ter o tem, kdo mora v drugem postopku uveljaviti zahtevek za ugotovitev obstoja oziroma neobstoja prerekanih terjatev, ločitvenih pravic oziroma izločitvenih pravic, odločilo tako, kot je navedeno v končnem seznamu preizkušenih terjatev z dne 19. 9. 2023 (r. 52), ki je sestavni del tega izreka in je objavljen hkrati z objavo tega sklepa, in (III.) o priznanih terjatvah in ločitvenih pravicah odločilo tako, da se ugotovi, da so priznane terjatve upnikov in ločitvene pravice, s katerimi so zavarovane te terjatve, kot je navedeno v končnem seznamu preizkušenih terjatev z dne 19. 9. 2023 in se upravitelju naloži, da te terjatve prednostno plača iz tega premoženja.

2. Zoper navedeni sklep se je upnik pravočasno pritožil (PD 54). Navaja, da je predložil vso potrebno dokumentacijo, zato bi njegova terjatev morala biti priznana. V nadaljevanju pojasnjuje, zakaj bi morala biti terjatev priznana ter predlaga, naj višje sodišče zavrnilni sklep z dne 21. 9. 2023 razveljavi in odloči, da se prijavljena terjatev v višini 411,21 EUR v navedenem seznamu prizna v celoti in označi kot prednostna, kot je to že bilo navedeno v prijavi terjatve z dne 7. 4. 2023 in ugovoru proti osnovnemu seznamu preizkušenih terjatev z dne 6. 7. 2023. 3. Upraviteljica se je o pritožbi izjavila (PD 59), da o obstoju terjatve ne more odločati stečajno sodišče, temveč upravitelj, v primeru prerekane terjatve pa pravdno sodišče. Prav tako pritožnik ne ponudi ničesar novega.

4. Iz vsebine pritožbe je razvidno, da se ta nanaša le na preizkus pritožnikove terjatve, torej na I. in II. točko izreka izpodbijanega sklepa, zato se višje sodišče ni ukvarjalo s pravilnostjo III. točke izreka, kjer se sklep nanaša le na terjatve, zavarovane z ločitveno pravico.

5. Pritožba ni utemeljena.

6. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa (PD 53) izhaja, da je sodišče prve stopnje upnikov ugovor zavrnilo, ker terjatve ni prijavil skladno s 60. členom ZFPPIPP, saj prijavi ni priložil dokazov, niti konkretiziral terjatve, zato jo je upravitelj pravilno prerekal. Navedlo je še, da dodaten dvom o obstoju terjatve vzbuja dejstvo, da je del upnikove terjatve prijavilo Državno odvetništvo, prijavi pa je priložilo tudi izvršilne naslove.

7. Upnik lahko vloži ugovor proti osnovnemu seznamu preizkušenih terjatev, če seznam ne vsebuje njegove pravočasno prijavljene terjatve (1. točka prvega odstavka 62. člena ZFPPIPP) ali če so podatki o tej terjatvi iz 2., 3. ali 4. točke četrtega odstavka 61. člena tega zakona nepravilni (2. točka prvega odstavka 62. člena ZFPPIPP). Po navedenem je tako pomembna pravilnost podatkov o identifikacijskih podatkih o upniku, ki je prijavil terjatev, znesku glavnice prijavljene terjatve, o kapitaliziranem znesku obresti, o znesku prijavljenih stroškov, nastalih z uveljavljanjem terjatve, in o podatkih, ali je upnik terjatev prijavil kot prednostno ali kot pogojno.

8. Upnik v ugovoru proti osnovnemu seznamu preizkušenih terjatev ni uveljavljal razlogov iz prvega odstavka 62. člena ZFPPIPP, uveljavljal je le, da bi morala biti njegova terjatev priznana in to kot prednostna. Dejstvo, da je upnik terjatev prijavil kot prednostno, je upravitelj upošteval in to tudi navedel že v osnovnem seznamu preizkušenih terjatev (PD 33), prav tako je to navedeno v dopolnjenem (PD 44) in končnem seznamu preizkušenih terjatev (PD 52), torej noben seznam o tem ne vsebuje napačnih podatkov. Ali je terjatev prednostna ali navadna, pa tako ali tako ni predmet izjave upravitelja v osnovnem seznamu preizkušenih terjatev (primerjaj četrti odstavek 61. člena ZFPPIPP), temveč se to lahko preizkuša šele ob delitvi razdelitvene mase, ko se tudi ugotavlja vrstni red plačila nezavarovanih terjatev (primerjaj 359. člen ZFPPIPP).

9. O obstoju prijavljenih terjatev stečajno sodišče ne odloča. Terjatve lahko prizna le upravitelj (prvi odstavek 61. člena ZFPPIPP), prerekajo pa jo lahko tudi drugi upniki z ugovorom o prerekanju terjatev iz 63. člena ZFPPIPP. Terjatev je priznana le, če jo prizna upravitelj in je ne prereka nobeden od upnikov (prvi odstavek 67. člena ZFPPIPP), sicer pa je terjatev prerekana (drugi odstavek 67. člena ZFPPIPP); priznana pa je lahko šele, ko je o tem uspešno končan ustrezen postopek o ugotovitvi terjatve oziroma je v ustreznem postopku ugotovljeno, da ni utemeljen zahtevek za neobstoj terjatve (tretji odstavek 67. člena ZFPPIPP). Ta ustrezen postopek pa ni stečajni postopek, temveč praviloma pravdni postopek, lahko je tudi delovnopravni, upravni ali davčni postopek oziroma kak drug postopek, ki je matični postopek glede na uveljavljeno terjatev. V sklepu o preizkusu terjatev pa stečajno sodišče o obstoju terjatev ne odloča, odloči le, katere terjatve so dokončno priznane ali prerekane (2. točka drugega odstavka 69. člena ZFPPIPP).

10. Odločitev sodišča prve stopnje je tako pravilna, čeprav iz drugih razlogov, kot jih je navedlo sodišče prve stopnje. Ugovor proti dopolnjenemu seznamu preizkušenih terjatev ni bil utemeljen, saj je ta vseboval vse pravilne podatke. Zato je višje sodišče pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

Ta pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.