Jedro

Iz obrazložitve izpodbijanega akta bi moralo biti razvidno, katera merila so bila pri ugotavljanju upravičenosti do financiranja upoštevana in katera dejstva so bila pri tem odločilna ter še, kako so vplivala na odločitev (ne)upravičenosti do sofinanciranja prijavljenih programov.

Izrek

Tožbi se ugodi. Sklep Mestne občine Ljubljana št. 1223-171/2011-4 z dne 13. 1. 2012 v zvezi s sklepom Župana Mestne občine Ljubljana št. 1223-171/2011-7 z dne 9. 5. 2012 se odpravi in se zadeva vrne toženi stranki v ponovni postopek.

Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti na 80,00 EUR odmerjene stroške upravnega spora v 15 dneh od vročitve te sodbe.

Obrazložitev

Tožeča stranka je dne 30. 3. 2011 pri Upravnem sodišču RS vložila tožbo zoper sklep A. št. 1223-171/2011-4 z dne 13. 1. 2012, zaradi molka organa. Po tem, ko je bilo s sklepom Župana A. št. 1223-171/2011-7 z dne 9. 5. 2012 odločeno o tožnikovi pritožbi, je ta izjavil, da vztraja pri tožbi tudi glede na novo izdani akt. Kot izhaja iz izpodbijanega sklepa, je bil v Uradnem listu RS, št. 86/2011 objavljen Javni razpis za sofinanciranje programov in/ali projektov v A. za leto 2012 in/ali za leta od 2012 do 2014: Socialno varstvo in varovanje zdravja - B. - zdravo mesto. Tožnik je na javnem razpisu kandidiral s programom C. V obrazložitvi izpodbijanega sklepa je navedeno, da je cilj javnega razpisa izbor, sofinanciranje in zagotavljanje izvajanja raznovrstnih programov socialnega varstva in varovanja zdravja na območju A. oziroma za občanke in občane, kar navaja v 24 alineah. Postopek za dodelitev sredstev je glede na določbe Pravilnika o postopkih za izvrševanje proračuna Republike Slovenije (v nadaljevanju Pravilnik) ob smiselni uporabi določil Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) vodila šest članska razpisna komisija. Na javni razpis je prispelo 189 vlog, od tega se je v nadaljnji postopek ocenjevanja uvrstilo 175 vlog. Komisija je nato strokovno pregledala vloge in jih ocenila glede na merila oziroma kriterije, ki so bili sestavni del razpisne dokumentacije, kar tudi povzema. Navaja tudi lestvico za točkovanje po posameznih merilih in še, da so bili predlagani za sofinanciranje za leto 2012 programi, ki so izpolnjevali vse razpisne pogoje in pri vsakem od skupnih meril prejeli vsaj 1 točko in zbrali vsaj 32 točk od 44 možnih. Za sofinanciranje za leta od 2012 do 2014 so bili predlagani programi, ki so izpolnjevali vse razpisne pogoje in pri vsakem od skupnih meril prejeli vsaj 1 točko, pri dodatnih merilih 2 in 3 pa vsaj 2 točki ter zbrali vsaj 41 točk od 52 možnih. Komisija je pri pripravi predloga o dodelitvi sredstev upoštevala tudi višino razpoložljivih sredstev. Dodaja, da je vloga tožnika kot vlagatelja v postopku ocenjevanja pri skupnih merilih prejela 30 točk, komisija pa je skladno s skupnimi merili za izbor za prejemnike sredstev predlagala vloge, ki so skupno dosegle najmanj 32 točk od 44 možnih. Skladno z navedenim je komisija predlagala, da se vlogi tožnika ne ugodi.

Tožeča stranka je zoper navedeni sklep vložila pritožbo, ki je bila nato s sklepom Župana št. 1223-171/2011-7 z dne 9. 5. 2012 zavrnjena. V obrazložitvi tega sklepa se drugostopenjski organ sklicuje na Pravilnik in na Merila za izbor in merila za odmero višine sredstev sofinanciranja, ki so del razpisne dokumentacije, kjer je določeno, na kakšen način se pri posameznem merilu vloge praviloma ocenjuje. V sklepu je posebej opozorjeno, da ima vlagatelj pravico do vpogleda v dokumentacijo v skladu z zakonodajo. Slednje pa pomeni, da se vlagatelj lahko z oceno posameznih meril oziroma s številom točk pri posameznih merilih neposredno seznani, vendar tožnik tega ni storil. Nato dodaja, da je bilo pri navedbi meril določeno, da bodo v sofinanciranje predlagani programi, ki bodo izpolnjevali vse razpisne pogoje, pri vsakem od skupnih meril za izbor prejeli vsej 1 točko in pri skupnih merilih zbrali vsaj 32 točk od 44 možnih. Ker program tožnika ni izpolnjeval pogoja glede zbranih točk pri skupnih merilih, je bil zavrnjen.

Tožnik se z odločitvijo ne strinja in jo izpodbija s tožbo. Meni, da je bil pri izdaji sklepa kršen postopek, saj niso bile upoštevane določbe ZUP glede obrazložitve sklepa, kar tudi pojasnjuje. Zgolj s povzemanjem besedila javnega razpisa in opisom postopka ocenjevanja, tožnik odločitve niti ne more preveriti. Meni tudi, da bi morala biti tožniku dana možnost, da se izjasni o ugotovljenih dejstvih. Sodišču predlaga, da tožbi ugodi in samo odloči v zadevi oziroma, da izpodbijani sklep odpravi in zadevo vrne v ponovno odločanje. Zahteva tudi povrnitev stroškov.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo v vztraja pri odločitvi in razlogih zanjo in sodišču predlaga, naj tožbo zavrne.

Sodišče je v zadevi odločalo brez glavne obravnave na podlagi 1. alinee drugega odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1).

Tožba je utemeljena.

Predmet presoje v obravnavani zadevi je sklep, izdan po končanem postopku javnega razpisa, na katerem je bila vloga tožnika zavrnjena. Sodišče uvodoma ugotavlja, da je bil izpodbijani sklep izdan v enostopenjskem postopku, saj so akti, ki jih izda župan dokončni (če zakon ne določa drugače) ter o njihovi zakonitosti odloča v upravnem sporu sodišče (233. člen ZUP in četrti odstavek 69. člena Zakona o lokalni samoupravi, v nadaljevanju ZLS). Enako velja za akte podžupana, ki jih ta po pooblastilu župana izda v okviru nalog iz pristojnosti župana (33. člen ZLS). Zato je sodišče štelo, da je bila s pritožbo tožniku zgolj dana možnost, da se v postopku izjavi o odločilnih dejstvih in okoliščinah (9. člen ZUP), kar pomeni, da je v primeru kot je obravnavani, odločitev glede sofinanciranja dejansko sprejeta šele s sklepom župana z dne 9. 5. 2012. Po presoji sodišča je v obravnavani zadevi tožbeni ugovor glede neobrazloženosti izpodbijanega sklepa utemeljen. Sodišče ob tem dodaja, da gre v postopku javnega razpisa za javnopravno stvar, ne pa za odločanje o pravici tožeče stranke in se zato določbe ZUP uporabljajo le smiselno. Ključnega pomena v tovrstnih zadevah je, da so vsi, ki so se na razpis prijavili, tudi enako obravnavani in da pod enakimi pogoji sodelujejo v postopku javnega razpisa ter se potegujejo za dodelitev (dela) razpoložljivih sredstev, skladno s pogoji razpisa. Kot je že navedeno, se v postopkih odločanja o dodelitvi sredstev na podlagi javnih razpisov, določbe ZUP uporabljajo smiselno (4. člen ZUP), vendar pa mora tudi v teh primerih po oceni sodišča obrazložitev odločitve v smislu 214. člena ZUP obsegati dejansko stanje s presojo dokazov, pravne predpise in razloge, ki glede na ugotovljeno dejansko stanje narekujejo odločitev, navedeno v izreku. Če obrazložitev take vsebine nima, stranka nima možnosti, da razloge izpodbija, pa tudi sodišče v takem primeru ne more preizkusiti zakonitosti akta.

V zadevi sicer ni sporno, da v smislu 231. člena Pravilnika predmet pritožbe ne morejo biti vnaprej postavljena merila za ocenjevanje vlog, vendar pa mora biti odločitev pojasnjena v taki meri, da bo stranka, ki kandidira na javnem razpisu v zadostni meri seznanjena o tem, kje je prejela določeno število točk in kje (morda) točk ni prejela. Tožena stranka se obrazložitvi svoje odločitve, ki se nanaša na posameznega vlagatelja, ne more izogniti zgolj z navedbo, da je imel ta pravico, da se seznani s posameznimi ocenami oziroma s številom točk pri posameznih merilih z vpogledom v dokumentacijo. Če obrazložitev takšne vsebine nima, stranka, kot je že navedeno, nima možnosti vsebinsko izpodbijati takšne odločitve. Prav tako tudi sodišče ne more preizkusiti njene zakonitosti (7. točka drugega odstavka 237. člena ZUP). Iz obrazložitve izpodbijanega akta bi moralo biti razvidno, katera merila so bila pri ugotavljanju upravičenosti do financiranja upoštevana in katera dejstva so bila pri tem odločilna ter še, kako so vplivala na odločitev o (ne)upravičenosti do sofinanciranja prijavljenih programov.

Ker v postopku pred izdajo izpodbijanega sklepa po povedanem niso bila spoštovana relevantna pravila postopka, je sodišče tožbi ugodilo na podlagi 3. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 in zadevo vrnilo toženi stranki v ponovni postopek in odločanje. Ker pogoji iz prvega odstavka 65. čelna ZUS-1 niso izpolnjeni, sodišče ni moglo odločati o sofinanciranju tožnikovega projekta.

O stroških postopka je sodišče odločilo na podlagi tretjega odstavka 25. člena ZUS-1 ter tožniku, skladno z drugim odstavkom 3. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov v upravnem sporu, prisodilo ustrezen pavšalni znesek povračila.