Jedro

Le če pomeni 50 cm bankina ob robu asfaltne lokalne ceste javno dobro, potem posestnik zemljišča ob javni cesti na tem delu nima posestnega varstva.

Izrek

Pritožbi se ugodi, zato se izpodbijani sklep v delu, v kolikor je bil tožbeni zahtevek zavrnjen (v obsegu 50 cm od roba asfalta na parceli štev. ... k.o. ... v parc.št. ... k.o...) in v izreku o pravdnih stroških, r a z v e l j a v i ter v tem obsegu zadeva vrača sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugotovilo, da je tožena stranka motila tožečo stranko v njeni zadnji mirni posesti stvari in pravic na parc.št....k.o. .... s tem, da je dne 17.2.1994 na delu parc.št. ...k.o., ki meji s parc.št. .... k.o. ... družbena lastnina, ko je posegla preko bankine ceste, široke 50 cm od roba asfalta v parc.št. .... k.o. .... in sicer v najširšem delu v širini do 130 cm tako, da je odstranila zemljo s travo v globini 30 cm in na odrinjeni del nasula gramozni tampon. Tožena stranka je dolžna na parc.št....k.o. .... vzpostaviti prejšnje stanje tako, da na delu, kjer je prišlo do motenja posesti odstrani nasuti tampon in ponovno nasuje zemljo vse do roba bankine, ki sega 50 cm od roba asfalta, pri čemer se toženi stranki prepoveduje vsako nadaljnjo takšno in podobno motenje posesti tožeče stranke na parc.št. ...K.o. ..... Toženo stranko je obvezalo, da mora povrniti tožeči stranki pravdne stroške v znesku ...sit z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 9.10.1998 dalje do plačila. Višji tožbeni zahtevek je sodišče zavrnilo.

Zoper ta sklep se je v delu, v kolikor je bil tožbeni zahtevek zavrnjen, to je v obsegu 50 cm od roba asfalta na parc.št.... k.o. ... v parc.št. ... k.o. ... in glede pravdnih stroškov pritožila tožeča stranka. Iz vseh pritožbenih razlogov po 1. odst. 353. čl. ZPP. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep spremeni tako, da tožbenemu zahtevku v celoti ugodi oz. podrejeno, da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Po mnenju pritožbe se sodišče prve stopnje v zavrnilnem delu napačno sklicuje na Zakon o cestah in da naj bi bila tožena stranka na podlagi teh predpisov upravičena uporabljati za cesto 50 cm zemljišča poleg asfaltnega dela. Tak zaključek sodišča ne more vzdržati pravne presoje. Tožena stranka ni imela soglasja tožeče stranke za poseg preko asfaltnega zemljišča, saj je tožeča stranka bila mirna posestnica parcele vse do asfaltnega zemljišča in je na tem delu kosila travo. Tožena stranka ni dokazala, da je opravljala dejanja na družbeni lastnini, saj tega ni mogla. Določila Zakona o cestah napotujejo pristojne na pridobitev zemljišča, da bi bile ceste zgrajene v skladu s tem zakonom. Nikakor pa ne more postati del zemljišča, ki je v posesti in sedaj tudi v lasti tožeče stranke družbena lastnina tako, da sodišče v motenjski zadevi enostavno nezakonito in brez pravne podlage o javnem dobru odvzame posest tožeči stranki. V motenjskih zadevah se pač pri poteh in cestah upošteva stanje v naravi. Tožena stranka bi morala imeti najprej izkazano, da obstoji na parceli tožeče stranke javno dobro na delu širokem 50 cm od roba asfalta, da bi tako stanje lahko prenesla v naravo. Ker pa to dejstvo ne obstaja, je bilo sodišče dolžno ugoditi zahtevku tožeče stranke tako, kot je ta postavljen, to je do roba asfalta ceste. Tožeča stranka se pritožuje tudi zoper izrek o stroških, kajti dejstvo je, da je tožeča stranka uspela z večjim delom zahtevka kar ne predstavlja neuspeh tožeče stranke v razmerje 70 %.

Pritožba je utemeljena.

Pritožba tožeče stranke pravilno opozarja, da je sodišče prve stopnje v zavrnilnem delu izpodbijanega sklepa napačno uporabilo materialno pravo, kajti napačno se sklicuje na Zakon o cestah, češ da bi bila tožena stranka na podlagi teh predpisov upravičena uporabljati za cesto 50 cm zemljišča (bankine) poleg asfaltnega dela, zato je ostalo tudi dejansko stanje v tem delu nerazčiščeno. Sodišče prve stopnje je sicer korektno citiralo določila Zakona o cestah, to je koliko mora biti široka lokalna cesta, ki poteka na tistem območju in širino bankine, ki mora znašati 50 cm, je pa zmotno interpretiralo ta določila. Zakon o cestah ne posega v civilnopravna razmerja oz. v stvarne pravice lastnikov oz. posestnikov zemljišča, ki ležijo ob javni cesti. Le v primeru, če gre v obsegu 50 cm bankine za javno dobro bi bila odločitev sodišča pravilna, kajti nihče ne mora pridobiti na javnem dobru posesti. Pridobi se sicer lahko posebna pravica uporabe, vendar le pod pogoji, ki jih določa zakon, za kar pa v določenem primeru ne gre. Tako kot pravilno opozarja pritožba, bi tožena stranka morala izkazati, da je v pas širok 50 cm od roba asfalta v parcelo št. 4...javno dobro. Zaradi napačnega pravnega stališča sodišče prve stopnje torej ni ugotavljalo, ali je 50 cm bankina javno dobro na katerem tožena stranka ni mogla imeti posesti in zato tudi ni upravičena do posestnega varstva. Če pa 50 cm bankina ni javno dobro, bi sodišče moralo ugotoviti, ali je tožena stranka svojo posest na parc.št. .. k.o D.... izvajala do roba asfalta. Pri tem pa tudi ni nepomembna izpoved priče sina tožeče stranke, ki je izpovedal, da ga poseg tožene stranke v širini 15 cm od roba asfalta v parc.št. ... k.o. ... tožečo stranko ni motil oz. ali to pomeni, da je v tem pasu dovolila toženi stranki poseg v omenjeno parcelo.

Pritožbeno sodišče je iz navedenih razlogov pritožbi tožeče stranke ugodilo ter sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v ponovno odločanje z napotki, ki izhajajo iz obrazložitve tega sklepa. Ker je pritožbeno sodišče sklep sodišča prve stopnje deloma razveljavilo, je moralo razveljaviti tudi izrek o stroških postopka, kajti ta bo v končni fazi odvisen od uspeha strank v tej pravdi. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na 3. odst. 166. čl. ZPP.