Jedro

Prvostopenjsko sodišče pobotnega ugovora ni upoštevalo, ker se po 453. členu ZPP v gospodarskih sporih majhne vrednosti dejstva in dokazi, ki jih stranka navaja v vlogah, ki niso navedene v 452. členu ZPP, ne upoštevajo. Pritrditi je sicer navedenemu stališču o neupoštevanju dejstev in dokazov, ki niso zajeti v vlogah iz 452. člena ZPP. Toda uveljavljanje procesnega pobotnega ugovora je uveljavljanje procesualnega zahtevka. Iz določbe 2. odstavka 337. člena ZPP, po katerem pobotnega ugovora ni mogoče več uveljavljati v pritožbi, namreč izhaja, da pa ga toženec lahko poda do konca postopka na prvi stopnji, torej do konca glavne obravnave. Niti specialne določbe ZPP o postopku v sporih majhne vrednosti te možnosti uveljavljanja pobotnega ugovora kot procesnega zahtevka v postopku na prvi stopnji ne omejujejo. Pritožnik pa utemeljeno opozarja, da je relevantna dejstva in dokaze v utemeljitev obstoja nasprotne terjatve do tožnika navedel že v vlogah, ki jih je mogoče obravnavati po 451. in 452. členu ZPP.

Izrek

Pritožbi se delno ugodi in se sodba sodišča prve stopnje v 2. točki izreka razveljavi za znesek 252,88 EUR in zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

V ostalem delu se pritožba zavrne in se v nerazveljavljenem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje v 2. točki izreka.

Obrazložitev

Z uvodoma citirano sodbo in sklepom je prvostopenjsko sodišče razveljavilo sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani, opr. št. 0008 Ig 2005/07054 z dne 22. 9. 2005 v 1. in 3. točki izreka (1. točka izreka). Toženi stranki je naložilo, da mora tožeči stranki plačati znesek 820,18 EUR in zakonske zamudne obresti od zneska 778,92 EUR od 23. 11. 2002 do plačila in od zneska 41,26 EUR od 12. 3. 2003 dalje do plačila v roku 15 dni (2. točka izreka). Umik tožbe za 82.152,00 SIT je vzelo na znanje in v tem delu postopek ustavilo (3. točka izreka), kar je zahtevala tožeča stranka več ali drugače pa je zavrnilo (4. točka izreka). Tožeči stranki je še naložilo, da je dolžna toženi stranki povrniti 33,91 EUR pravdnih stroškov v 15 dneh, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (5. točka izreka).

Zoper odločitev v 2. točki izreka se je pravočasno pritožila tožena stranka "iz vseh pritožbenih razlogov" s predlogom, da pritožbeno sodišče sodbo spremeni tako, da tožbeni zahtevek v celoti zavrne, oziroma da sodbo v izpodbijanem delu razveljavi in zadevo vrne prvostopenjskemu sodišču v novo odločanje.

Pritožba je bila vročena tožeči stranki, ki nanjo ni odgovorila.

Pritožba je delno utemeljena.

Pritožnica utemeljeno graja zaključek prvostopenjskega sodišča o neupoštevanju pobotnega ugovora, predloženega na glavni obravnavi. Prvostopenjsko sodišče namreč pobotnega ugovora ni upoštevalo, ker se po 453. členu ZPP v gospodarskih sporih majhne vrednosti dejstva in dokazi, ki jih stranka navaja v vlogah, ki niso navedene v 452. členu ZPP, ne upoštevajo. Pritrditi je sicer navedenemu stališču o neupoštevanju dejstev in dokazov, ki niso zajeti v vlogah iz 452. člena ZPP. Toda uveljavljanje procesnega pobotnega ugovora je uveljavljanje procesualnega zahtevka. Iz določbe 2. odstavka 337. člena ZPP, po katerem pobotnega ugovora ni mogoče več uveljavljati v pritožbi, namreč izhaja, da pa ga toženec lahko poda do konca postopka na prvi stopnji, torej do konca glavne obravnave. Niti specialne določbe ZPP o postopku v sporih majhne vrednosti te možnosti uveljavljanja pobotnega ugovora kot procesnega zahtevka v postopku na prvi stopnji ne omejujejo. Pritožnik pa utemeljeno opozarja, da je relevantna dejstva in dokaze v utemeljitev obstoja nasprotne terjatve do tožnika navedel že v vlogah, ki jih je mogoče obravnavati po 451. in 452. členu ZPP. Nenazadnje je prvostopenjsko sodišče ta dejstva povzelo v sodbi in kot izhaja iz sodbe, vpogledalo tudi dobropis (v prilogi B8), na katerem temelji tožena stranka svojo nasprotno terjatev. Drugače povedano: do konca glavne obravnave uveljavljani pobotni ugovor sodišče prve stopnje mora dopustiti, pri čemer pa sme v zvezi z njim upoštevati le tista dejstva in dokaze, ki jih je tožena stranka predložila v vlogah iz 451. in 452. člena ZPP. Dejstev in dokazov, ki jih je tožena stranka navajala šele v pripravljalni vlogi z dne 20. 6. 2007, pa sodišče ne bo smelo skladno s 453. členom ZPP upoštevati.

Ker torej prvostopenjsko sodišče ni obravnavalo toženčevega pobotnega ugovora in o njem ni odločilo (3. odstavek 324. člena v zvezi s 3. odstavkom 319. člena ZPP), je s tem zagrešilo bistveno postopkovno kršitev po 8. točki 2. odstavka 339. člena ZPP. Ker je tožena stranka v pobot uveljavljala zgolj znesek 252,88 EUR, je pritožbeno sodišče utemeljeni pritožbi tožene stranke v tem delu ugodilo, sodbo sodišča prve stopnje v 2. točki izreka za navedeni znesek razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje (1. odstavek 354. člena ZPP).

V preostalem delu pritožba ni utemeljena.

Zmotno je pritožbeno stališče, da bi tožeča stranka toženo stranko po opravljenih plačilih morala obvestiti, koliko ji še dolguje iz naslova obresti. Tožena stranka je bila namreč z datumi zapadlosti računov seznanjena. Njena obveznost plačila zamudnih obresti pa izhaja že iz 378. člena OZ, po katerem dolžnik, ki zamudi z izpolnitvijo denarne obveznosti, dolguje poleg glavnice tudi zakonske zamudne obresti. Tožena stranka je torej zlahka sama obračunala svoj dolg iz naslova glavnice in zamudnih obresti, saj je za obračun zakonskih zamudnih obresti imela sama vse potrebne podatke, kot jih je imelo tudi prvostopenjsko sodišče, ki je za presojo utemeljenosti tožbenega zahtevka moralo preizkusiti, koliko je tožena stranka še dolžna tožeči po poračunavanju, ki ga je tožeča stranka po njenih lastnih trditvah opravila po 288. členu OZ. Neutemeljen pa je tudi pritožbeni očitek prvostopenjskemu sodišču, da njegovih obračunov obresti (v prilogah C) ni mogoče preizkusiti, saj vsebujejo vse potrebne podatke za preizkus njihove pravilnosti, tako glavnico, od katere so obračunane obresti, obdobje, za katerega so obračunane, kot tudi uporabljeno obrestno mero in način izračuna.

Ker so se izrecno uveljavljani pritožbeni razlogi izkazali za neutemeljene, pritožbeno sodišče pa tudi ni našlo kršitev, na katere je po 2. odstavku 350. člena ZPP dolžno paziti po uradni dolžnosti, je neutemeljeno pritožbo v preostalem delu zavrnilo in v nerazveljavljenem delu potrdilo v 2. točki izreka sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

Odločitev o pritožbenih stroških tožene stranke je pritožbeno sodišče pridržalo za končno odločbo (3. in 4. odstavek 165. člena ZPP).