Jedro

Ker je tožnik zaprosil za BPP kot dolžnik v izvršilnem postopku, vodenem pred Okrajnim sodiščem v Celju pod opr. št. VL 30955/2012, v katerem je že sam vložil ugovor zoper sklep o izvršbi, je odločitev tožene stranke, da je tožnik s tem izrabil vlaganje tistih pravnih sredstev, za katera je po ZBPP prosilcu kot dolžniku v izvršilnem postopku dopustno dodeliti BPP, pravilna.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Tožena stranka je z izpodbijano odločbo, št. Bpp 1236/2018 z dne 17. 8. 2018, odločila, da se prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) A.A., v tem upravnem sporu tožnika, zavrne kot neutemeljena. Odločitev je utemeljila na ugotovitvi, da je prosilec 16. 7. 2018 vložil prošnjo za dodelitev BPP v izvršilnem postopku Okrajnega sodišča v Celju, št. VL 30955/2012 v obliki svetovanja in zastopanja po odvetniku in oprostitve stroškov postopka. Tožena stranka je z vpogledom v predmetni sodni spis ugotovila potek izvršilnega postopka, v katerem je tožnik udeležen kot dolžnik zaradi plačila 459,91 EUR s pripadki, ki teče na predlog upnika na podlagi verodostojne listine. Tožena stranka ugotavlja, da bi se lahko prosilcu dodelila BPP le v obsegu sestave in vložitve ugovora zoper sklep o izvršbi, če bi izkazal obstoj razlogov za ugovor (četrta alineja 8. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči, v nadaljevanju ZBPP), ki pa jih prosilec v prošnji za dodelitev BPP ni izkazal. Prosilec je ugovor zoper sklep o izvršbi vložil sam in s tem izrabil vlaganje tistih pravnih sredstev, za katera je po ZBPP prosilcu kot dolžniku v izvršilnem postopku sploh dopustno dodeliti BPP. Iz teh razlogov je tožena stranka zaključila, da prosilec ni upravičen do dodelitve BPP, zato je njegovo prošnjo zavrnila.

2. Tožnik v tožbi najprej pojasnjuje, da se predmetni izvršilni postopek, v zvezi s katerim je vložil prošnjo za BPP, nanaša na neupravičene terjatve nekdanje zdravstvene zavarovalnice iz naslova njegove prekinitve plačevanja zdravstvenega zavarovanja, ki je bila posledica njegovega štirikratnega opozorila o nevestnem ravnanju celjskega zobozdravnika. Nadalje pojasnjuje, da BPP potrebuje zaradi očitnega poskusa izigravanja njegove pripravljenosti odvrnitve zanj škodljivega delovanja pravnega reda v predmetnem izvršilnem postopku, v katerem so bile vse njegove navedbe deležne ignorance, s čimer je bil postopek voden v njegovo škodo. V izpodbijani odločbi ni opredelitve do vsebine tožnikovih vlog (ugovorov in pritožb). Tožnik pristojno upravno sodišče prosi, da mu s sprejetjem te tožbe in odobritvijo BPP omogoči odvrnitev pretečih mu nadaljnjih škodnih dejanj, torej smiselno predlaga, da sodišče tožbi ugodi ter izpodbijano odločbo odpravi in samo odloči o stvari tako, da mu dodeli predmetno BPP. Tožnik še predlaga oprostitev plačila sodne takse.

3. Tožena stranka je sodišču poslala upravni spis. Odgovora na tožbo ni podala.

4. Tožba ni utemeljena.

5. Sodišče ugotavlja, da je izpodbijana odločba pravilna in skladna z določbami predpisov, na katere se sklicuje. Sodišče se strinja z razlogi, s katerimi je v obrazložitvi izpodbijanega akta odločitev pojasnila tožena stranka, ter se nanje v skladu z drugim odstavkom 71. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) tudi sklicuje, v zvezi s tožbenimi navedbami pa pojasnjuje in ponovno izpostavlja v nadaljevanju navedena dejstva.

6. Po določbah ZBPP se BPP dodeli, če prosilec izpolnjuje s tem zakonom določene pogoje. Navedeni pogoji se nanašajo na finančni položaj stranke (subjektivni pogoj) ter na zadevo, za katero prosi za BPP (objektivni pogoj). Oba pogoja morata biti izpolnjena kumulativno. Glede finančnega pogoja 13. člen ZBPP določa, da je do BPP upravičena oseba, ki glede na svoj materialni položaj in glede na materialni položaj svoje družine brez škode za svoje socialno stanje in socialno stanje svoje družine ne bi zmogla stroškov sodnega postopka oziroma stroškov nudenja pravne pomoči. V zvezi z objektivnim pogojem pa 24. člen ZBPP določa, da se pri presoji dodelitve BPP kot pogoji upoštevajo okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za dodelitev BPP, predvsem da zadeva ni očitno nerazumna oziroma, da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, tako da je razumno začeti postopek oziroma se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oziroma nanje odgovarjati in je zadeva pomembna za prosilčev osebni in socialno-ekonomski položaj oziroma je pričakovani izid zadeve za prosilca ali njegovo družino življenjskega pomena. ZBPP v 8. členu navaja zadeve, v katerih se BPP po tem zakonu ne dodeli, med drugim v četrti alineji določa, da se BPP ne dodeli v zadevi, kadar je prosilec dolžnik v izvršilnem postopku, začetem na podlagi izvršilnega naslova po zakonu, ki ureja izvršbo, razen če verjetno izkaže obstoj razlogov za ugovor zoper sklep o izvršbi, ki po določbah zakona, ki ureja izvršbo, preprečujejo izvršbo.

7. Tožena stranka meni, da v konkretnem primeru tožnikova prošnja ni utemeljena, saj prosilec zaproša za BPP v zadevi, za katero se BPP v skladu z določbo četrte alineje 8. člena ZBPP ne dodeli.

8. Sodišče takšnemu stališču tožene stranke sledi. Ker je tožnik zaprosil za BPP kot dolžnik v izvršilnem postopku, vodenem pred Okrajnim sodiščem v Celju pod opr. št. VL 30955/2012, v katerem je že sam vložil ugovor zoper sklep o izvršbi, je odločitev tožene stranke, da je tožnik s tem izrabil vlaganje tistih pravnih sredstev, za katera je po ZBPP prosilcu kot dolžniku v izvršilnem postopku dopustno dodeliti BPP, pravilna. Tožnik v tem delu tudi v tožbi ne prereka ugotovitev tožene stranke.

9. Poleg tega sodišče izpostavlja, da dodeljena BPP po drugem odstavku 11. člena zajema (le) tiste stroške sodnega postopka, ki so nastali po dnevu vložitve prošnje za dodelitev BPP ter plačilo za dejanja pravne pomoči, ki do dneva vložitve prošnje za dodelitev BPP še niso bila opravljena. Tožnik je prošnjo za BPP vložil 16. 7. 2018, vsa pravna sredstva pa pred tem, nazadnje v smislu zgoraj navedene zakonske ureditve zoper sklep o izvršbi z dne 23. 3. 2018 ugovor z dne 3. 5. 2018, ki ga je Okrajno sodišče v Celju s sklepom z dne 16. 5. 2018 zavrglo kot prepoznega. Glede na drugi odstavek 11. člena ZBPP bi BPP lahko obsegala le dejanja, opravljena po dnevu vložitve prošnje, to je od dne 17. 7. 2018 dalje, ne pa tudi dejanja, opravljena pred dnem, ko je bila vložena prošnja za BPP.

10. Na presojo pravilnosti in zakonitosti odločitve organa za BPP o zavrnitvi tožnikove prošnje za dodelitev BPP ne vplivajo tožnikove navedbe o podlagi izdanega sklepa o izvršbi in očitku toženi stranki, da se v izpodbijani odločbi ni opredelila do vsebine tožnikovih vlog, ker sodišče kot nesporno ugotavlja, da v obravnavani zadevi niso izpolnjeni zgoraj citirani zakonski pogoji za dodelitev BPP tožniku.

11. Glede na navedeno je sodišče ugotovilo, da je izpodbijana odločba pravilna in zakonita, zato je tožbo, na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1, kot neutemeljeno zavrnilo.

12. Sodišče o predlogu za taksno oprostitev ni odločalo, ker se v postopkih odločanja o BPP v skladu z 10. členom Zakona o sodnih taksah (ZST-1) sodna taksa ne plača.