14. 4. 2020

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopkih za preizkus ustavne pritožbe in pobude Gregorja Gerželja, Žalec, na seji 14. aprila 2020

sklenilo:

1.Ustavna pritožba zoper sklep Višjega sodišča v Celju št. I Cp 164/2018 z dne 25. 5. 2018 se zavrže.

2.Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti petega odstavka 17. člena Zakona o odvetništvu (Uradni list RS, št. 18/93, 24/01, 54/08, 35/09, 97/14, 46/16 in 36/19) se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

1.Pritožnik (odvetnik) z ustavno pritožbo izpodbija pravnomočen sklep, s katerim so mu bili priznani nagrada in stroški za zastopanje nasprotnega udeleženca po uradni dolžnosti v nepravdnem postopku.[1] V zvezi z vloženo revizijo mu je sodišče priznalo nagrado in stroške v skupnem znesku 85,68 EUR. Svojo odločitev je oprlo na peti odstavek 17. člena Zakona o odvetništvu (v nadaljevanju ZOdv). Višje sodišče je kot neutemeljene zavrnilo pritožnikove trditve o protiustavnosti navedene določbe ZOdv, ki določa polovično plačilo nagrade odvetniku za zastopanje po uradni dolžnosti, in zato tudi ni sledilo njegovemu predlogu za prekinitev sodnega postopka in vložitev zahteve za oceno ustavnosti pred Ustavnim sodiščem.

2.Pritožnik zatrjuje kršitve 2., 14., 22. in 137. člena Ustave. Meni, da se Višje sodišče ni konkretno opredelilo do njegovih pritožbenih trditev o protiustavnosti petega odstavka 17. člena ZOdv, po katerem gredo odvetniku, postavljenemu po uradni dolžnosti, stroški zastopanja v višini polovice zneska, ki bi mu pripadal po odvetniški tarifi. Navedena zakonska določba naj bi posegala v finančno in funkcionalno samostojnost odvetništva, s tem pa kršila načelo samostojnosti in neodvisnosti odvetništva (137. člen Ustave). Pritožnik opozarja na nevarnost, da bi ob nesorazmernem nižanju plačila odvetniku za zastopanje socialno šibkih oseb po uradni dolžnosti pravica do dostopa do sodišča in pravica do obrambe z zagovornikom postali le gola črka na papirju, s čimer bi bil kršen 22. člen Ustave. Kršitev drugega odstavka 14. člena in 22. člena Ustave vidi tudi v tem, da so zaradi izpodbijane določbe v neenakem položaju stranke, ki so bile v sodnem postopku neuspešne. Pritožnik zato hkrati z ustavno pritožbo vlaga tudi pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti petega odstavka 17. člena ZOdv, saj naj bi bil v neskladju z istimi določbami Ustave, katerih kršitev očita izpodbijanemu pravnomočnemu sklepu.

3.Po prvem odstavku 55.a člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo, 109/12 in 23/20 – v nadaljevanju ZUstS) ustavna pritožba ni dovoljena, če ne gre za kršitev človekovih pravic ali temeljnih svoboščin, ki bi imela hujše posledice za pritožnika. Po prvi alineji drugega odstavka istega člena ZUstS se šteje, da ne gre za tak primer, če gre med drugim za posamične akte, izdane v sporih majhne vrednosti po določbah zakona, ki ureja pravdni postopek. Pritožnik sicer poda predlog za izjemno obravnavo nedovoljene ustavne pritožbe, vendar ne uspe izkazati pogojev zanjo. Dejstvo, da hkrati z ustavno pritožbo vlaga tudi pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti ZOdv, samo po sebi ne utemeljuje izjemne obravnave po tretjem odstavku 55.a člena ZUstS. Ker ustavna pritožba torej ni dovoljena, pogoji za izjemno obravnavo pa niso izpolnjeni, jo je Ustavno sodišče zavrglo (1. točka izreka).

4.Pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti lahko da, kdor izkaže svoj pravni interes (prvi odstavek 24. člena ZUstS). Po drugem odstavku navedenega člena je pravni interes podan, če predpis ali splošni akt, izdan za izvrševanje javnih pooblastil, katerega oceno pobudnik predlaga, neposredno posega v njegove pravice, pravne interese oziroma v njegov pravni položaj.

5.Izpodbijana določba ZOdv ne učinkuje neposredno. V takem primeru je pravni interes za pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti skladno s stališčem Ustavnega sodišča (sklep št. U-I-275/07 z dne 22. 11. 2007, Uradni list RS, št. 110/07, in OdlUS XVI, 82) podan, če pobudnik pod pogoji iz 50. do 60. člena ZUstS hkrati vloži tudi ustavno pritožbo zoper posamični akt, izdan na podlagi izpodbijanega predpisa. Pobudnik je svoj pravni interes za začetek postopka za oceno ustavnosti izpodbijane določbe utemeljeval z vloženo ustavno pritožbo, ki jo je Ustavno sodišče zavrglo. Glede na navedeno morebitna ugoditev pobudi na pravni položaj pobudnika ne bi mogla vplivati, kar pomeni, da pobudnik ne izkazuje pravnega interesa za začetek postopka za oceno ustavnosti izpodbijane zakonske določbe. Zato je Ustavno sodišče pobudo zavrglo (2. točka izreka).

6.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi tretje alineje prvega odstavka 55.b člena v zvezi s prvo alinejo drugega odstavka 55.a člena in tretjega odstavka 25. člena ZUstS ter prve alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 86/07, 54/10, 56/11, 70/17 in 35/20) v sestavi: predsednik dr. Rajko Knez ter sodnice in sodniki dr. Matej Accetto, dr. Rok Čeferin, dr. Dunja Jadek Pensa, DDr. Klemen Jaklič, dr. Špelca Mežnar, dr. Marijan Pavčnik, Marko Šorli in dr. Katja Šugman Stubbs. Sklep je sprejelo soglasno.

dr. Rajko Knez Predsednik

[1]Psihiatrična bolnišnica je sprožila postopek za podaljšanje zdravljenja z vključitvijo v nadzorovano obravnavo za nasprotnega udeleženca po Zakonu o duševnem zdravju (Uradni list RS, št. 77/08 – ZDZdr).