Jedro

Sodišče ni dolžno iz nejasnih trditev in predlogov iskati bistvo spora in samo oblikovati tožbeni zahtevek, ki bo sposoben za obravnavo. Oblikovanje tožbenega zahtevka je pravica in dolžnost stranke.

Izrek

Pritožbi se zavrneta in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrglo tožbe opr. št. P 002/2021, P 003/2021, P 004/2021 in P 005/2021, ki so združene v skupno obravnavanje pod opr. št. P 002/2021. 2. Zoper navedeni sklep sta se pravočasno pritožila tožnika.1 Sklep zavračata v celoti, ker odločitev nasprotuje določbam ZPP, ZIZ in 23. členu ZPotK-2. Banka je v predlogih za izvršbo z dne 6. 8. 2013 in 1. 12. 2014 zahtevala isto izvršbo za ista zneska (588,84 EUR in 2.686,69 EUR) na isti nepremičnini. Sodišče je dovolilo nadaljevanje izvršbe, kršilo več določb in poseglo v ustavno pravico tožnikov do doma. Banka je prodala terjatvi iz In 000/2014 in In 000/2013 A. d. o. o., ki ni banka in ne izpolnjuje pogojev za prevzem terjatve. Nadaljevanje končane izvršbe ni dovoljeno. Postopek izvršbe bi moralo sodišče končati že 21. 11. 2012 in po uradni dolžnosti izbrisati ZK vpise. Nastale so hujše in absolutne kršitve pravno veljavne zakonodaje. Nesmiselno je, da morata pritožnika navajati in izpisati sodbo v taki meri, da jo sodišče prepiše. Vsi ugovori in vse pritožbe v postopkih so bili zavrnjeni ali zavrženi, pritožnikoma so bile odvzete vse pravice. Tožnika sta na podlagi dokazov zahtevala razveljavitev izvršilnih predlogov In 000/1994 od dne 28. 12. 1994, In 000/2014 z dne 1. 12. 2014, I 000/98 od dne 30. 12. 1998 in In 000/2013, razveljavljen in ukinjen z dne 24. 12. 2014. Sodišče ne sprejme nobene listine za pošteno in pravično odločanje in tudi ne sproži nobenega postopka zoper A., ker ni banka, kar ni moralno. Sodišče ne more od laika pričakovati, da poda izrek sodbe. Sodišče vedno znova nalaga vse breme le pritožnikoma.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožbeni očitki, da je sodišče prve stopnje od pritožnikov, ki sta laika, pričakovalo, da „podata izrek sodbe“ in da „navajata in izpišeta sodbo v taki meri, da jo sodišče samo prepiše“, so neutemeljeni. Sodišče prve stopnje ju je s sklepom z dne 1. 10. 2021 natančno in razumljivo poučilo, kako morata tožbe in njihove dopolnitve dopolniti, da bodo sposobne za obravnavanje. V tožbah in dopolnitvah sta tožnika nepregledno izražala nasprotovanje teku izvršilnih postopkov zoper njiju, zato jima je sodišče prve stopnje pravilno pojasnilo, da ni razumljivo, kakšno pravno varstvo zahtevata. Hkrati ju je poučilo, da mora biti zahteva za pravno varstvo (tožbeni zahtevek) oblikovana konkretno, jasno in določno, in sicer do te mere, da bo mogoče v primeru, če tožena stranka ne bo odgovorila na tožbo, mogoče izdati sodbo, s katero bo sodišče tožbenemu zahtevku ugodilo, če bodo izpolnjeni ostali pogoji iz 318. člena ZPP. Sodišče prve stopnje je tožnikoma še pojasnilo, da tudi, če bi bilo jasno, katere sklepe imata v mislih, v pravdi ni dopustno zahtevati razveljavitve in poprave sklepov izvršilnega sodišča. 5. Tožnika tej zahtevi nista zadostila, saj sta še vedno vztrajala pri nejasnih formulacijah različnih zahtev, kot na primer: „Tožnik utemeljeno na podlagi dokazov zahteva ukinitev in razveljavitev izvršilnega predloga … ter utemeljeno zahteva izbris vseh vpisov izvršb … v zemljiški knjigi na nepremičnini …, ker so vpisi nedovoljeni:“ in „Z vloženimi tožbami želi tožnik doseči, da se zadeva vrne v nov postopek odločanja, da sodišče odloči, da so vloženi predlogi … nedovoljeni, ker so bili že pravnomočno končani, da sodišče odpravi vse nepravilnosti pri odločanju ... „.

6. Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da tak nejasen splet trditev in predlogov ne ustreza pravnemu standardu jasnega in določnega zahtevka. Neutemeljen je pritožbeni očitek, da sodišče prve stopnje vse breme nalaga tožnikom. Sodišče prve stopnje ni dolžno iz nejasnih trditev in predlogov iskati bistvo spora in samo oblikovati tožbeni zahtevek, ki bo sposoben za obravnavo. Oblikovanje tožbenega zahtevka je pravica in dolžnost stranke, kot je pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje. Na vse to sta bila tožnika opozorjena že s sklepom z dne 1. 10. 2021, v katerem sta bila poučena tudi, da lahko za zastopanje v tem postopku pooblastita odvetnika in o možnosti pridobitve brezplačne pravne pomoči, če sta slabega premoženjskega stanja.

7. Ker tožbe tudi po dodatnem roku za dopolnitev oziroma popravo niso primerne za obravnavo, jih je sodišče prve stopnje upravičeno zavrglo na podlagi četrtega odstavka 108. člena ZPP. Na tako posledico sta bila tožnika opozorjena v sklepu z dne 1. 10. 2021. 8. Zaradi navedenega in ker višje sodišče ni ugotovilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbi zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

1 Vsak je vložil svojo pritožbo s povsem enakimi razlogi.