Jedro

Utemeljen je zaključek, da je kaznivo dejanje sestavina civilnopravnega dejanskega stanja. To pomeni, da je obstoj kaznivega dejanja (lahko) pogoj za nastanek vtoževane civilnopravne posledice. Ob tem ni nepomembno, da je bila na prvi stopnji psihiatru že izrečena pogojna obsodba. Zmotno je tudi naziranje pritožbe, da je sodišče vezano le na oprostilno sodbo.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Tožnica uveljavlja odškodnino zaradi neprimernega – v nasprotju z medicinsko prakso in etiko – ravnanja pri njej zaposlenega psihiatra.1 Ta naj bi izkoristil njen podrejeni položaj. Zavedal se je, da ji psihiatrični izvid veliko pomeni, saj je z njim želela dokazati, da je z njenim zdravjem vse v redu ter da lahko skrbi za svoje otroke. Zoper zdravnika teče kazenski postopek zaradi kršitve spolne nedotakljivosti z zlorabo položaja. Izrečena mu je bila pogojna obsodba (24. 5. 2023), ki pa še ni pravnomočna.

2. Sodišče prve stopnje (v nadaljevanju sodišče) je z izpodbijanim sklepom prekinilo pravdni postopek do pravnomočne odločitve v kazenski zadevi II K 000/2021, ki teče pred Okrožnim sodiščem v Krškem. Poudarilo je, da se v zadevi pred kazenskim sodiščem obravnava identično dejansko stanje.

3. Tožnica odločitve sodišča ne sprejema in zoper njo vlaga pravočasno pritožbo. V njej kot bistveno izpostavlja, da ne gre za razrešitev predhodnega vprašanja. Odškodninska obveznost nastane tako v primeru, če dejanje predstavlja kaznivo dejanje, kot tudi, če kaznivega dejanja ni bilo, saj je civilna odgovornost strožja od kazenske. Zaradi zavržnih dejanj psihiatra je nastala škoda, ki ni odvisna od pravnomočne obsodbe kazenskega sodišča. Poudarja, da je sodišče vezano le na oprostilno in ne na obsodilno sodbo. Odločitev je v nasprotju z načeli ekonomičnosti, smotrnosti in pospešitve postopka, pa tudi v nasprotju z določbo 23. člena Ustave, ki nalaga sojenje brez nepotrebnega odlašanja. Pritožnica predlaga, da pritožbeno sodišče njeni pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi.

4. Pritožba je bila vročena tožencu, ki je nanjo podal odgovor.

5. Pritožba ni utemeljena.

6. Na podlagi drugega odstavka 206. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) lahko sodišče odredi prekinitev postopka, če je odločba o tožbenem zahtevku odvisna od tega, ali je bilo storjeno kaznivo dejanje, za katero se storilec preganja po uradni dolžnosti, kdo je storilec in ali je storilec odgovoren, zlasti še, kadar je podan sum, da sta priča ali izvedenec po krivem izpovedala, ali da je listina, ki je bila uporabljena kot dokaz, ponarejena. Na to določbo se je oprlo tudi sodišče. Poudarilo je, da je po določbi 14. člena ZPP vezano na pravnomočno obsodilno sodbo, izdano v kazenskem postopku, glede obstoja kaznivega dejanja in kazenske odgovornosti, kadar temelji tožbeni zahtevek na istem dejanskem stanju, na podlagi katerega je že bilo odločeno v kazenskem postopku.

7. Pritožba pravilno opozarja na razlikovanje med reševanje predhodnih vprašanj in odločanjem o identičnem dejanskem stanju. Odločanje o slednjem se od odločanja o predhodnem vprašanju razlikuje po tem, da obstoj pravnega razmerja, t.j. kaznivega dejanja, ni pogoj za nastanek določene civilnopravne posledice. Iz historičnega dogodka lahko izvira odškodninska obveznost neodvisno od obstoja kaznivega dejanja.

8. V obravnavanem primeru se obe zadevi – tako kazenska kot tudi civilna – nanašata na isti dogodek. Tožnica v tožbeni naraciji izpostavlja svoj podrejeni položaj in z njim povezuje zdravnikova zavržna ravnanja2. Ob takšni trditveni podlagi je utemeljen zaključek, da je kaznivo dejanje sestavina civilnopravnega dejanskega stanja. To pa pomeni, da je obstoj kaznivega dejanja (lahko) pogoj za nastanek vtoževane civilnopravne posledice. Ob tem ni nepomembno, da je bila na prvi stopnji psihiatru že izrečena pogojna obsodba. Zmotno je tudi naziranje pritožbe, da je sodišče vezano le na oprostilno sodbo. Zakonska določba 14. člena ZPP je jasna: sodišče je vezano na pravnomočno obsodilno sodbo, izdano v kazenskem postopku, samo glede obstoja kaznivega dejanja in kazenske odgovornosti storilca.

9. Ob zgoraj pojasnjenem pritožba ni utemeljena, pritožbeno sodišče pa tudi ni zaznalo kršitev, na katere – skladno z določbo drugega odstavka 350. člena ZPP – pazi po uradni dolžnosti. Zato je pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (2. točka 365. člena ZPP).

10. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo (četrti odstavek 163. člena ZPP).

1 Po službi sta se dobila v njenem avtu, kjer se je je psihiater dotikal, jo poljubljal, s tem pa nadaljeval tudi v njegovem stanovanju. 2 Izvršitev spolnih dejanj, ki predstavljajo kaznivo dejanje kršitve spolne nedotakljivosti z zlorabo položaja iz prvega odstavka 174. člena Kazenskega zakonika.