Jedro

Podatki v spisu potrjujejo, da je tožencu tožba že bila vročena in je toženec na tožbo tudi že odgovoril. Zato je v nasprotju z določbo prvega odstavka 189. člena ZPP sodišče prve stopnje zaključilo, da se pravda še ni začela in posledično je napačno zaključilo, da ni podana litispendenca. Iz pritožbe je tudi razvidno, da je hkrati z njo podal dedič, ki je sin pokojne prvotne tožnice, tudi izjavo o vstopu v pravdo in izjavo o odobritvi že opravljenih pravdnih dejanj pokojne tožnice. Zato ni procesnih ovir za nadaljevanje pravdnega postopka z dedičem pokojne tožnice.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se razveljavi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

II. Odločitev o stroških pravdnega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Z uvodoma navedenim izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrglo tožbo tožeče stranke - sedaj že pokojne J. G. - z dne 27. 3. 2015. 2. Pravni naslednik, sin in dedič prvotne tožnice I. G., je s pritožbo izpodbijal sklep sodišča prve stopnje in pri tem uveljavljal vse tri pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) ter predlagal razveljavitev izpodbijanega sklepa. Navajal je, da je izpodbijani sklep obremenjen z bistveno kršitvijo določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP, ker je sodišče prve stopnje napačno uporabilo določbe 81. in 189. člena ZPP. Navajal je, da je imela prvotna tožnica J. G. pooblaščenca, temu pooblastilo z njeno smrtjo ni prenehalo, sodišče prve stopnje bi moralo pooblaščenca tožnice pozvati k dopolnitvi tožbe z navedbo dedičev, ki na strani tožnice v postopek vstopajo ter jih pozvati k eventualni odobritvi dosedanjih pravdnih dejanj tožnice v postopku. Sodna praksa je zavzela stališče, da so ovire za obravnavo tožbe, ki jih je sodišče ugotovilo na strani tožnika, po njegovi smrti odpadle z vstopom pravdno in procesno sposobnega dediča v njegov položaj, ki je odobril njegova procesna dejanja in predlagal nadaljevanje pravde. Sodišče prve stopnje se tudi povsem neutemeljeno sklicuje na neobstoj litispendence v tem postopku in nato dejstvo veže svojo odločitev. Tudi, če tožba še ni bila vročena tožencu, še ne pomeni, da procesnih pomanjkljivosti na strani tožnice ni mogoče sanirati z vstopom njenih dedičev v postopek. Sodišče prve stopnje bi moralo, namesto, da je tožbo zavrglo, brez izdaje sklepa o prekinitvi postopka pozvati pooblaščenca tožnice k navedbi dedičev, ki eventualno vstopajo v postopek na njeni strani in jih pozvati na odobritev vložene tožbe.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje je sicer pravilno obrazložilo, da se pravda začne, ko je tožencu tožba vročena. Očitno pa je spregledalo dejstvo, da podatki v spisu potrjujejo, da je tožencu tožba že bila vročena in je toženec na tožbo tudi že odgovoril 24. 12. 2015 (list. št. 129 do 130 spisa). Zato je v nasprotju z določbo prvega odstavka 189. člena ZPP sodišče prve stopnje zaključilo, da se pravda še ni začela in posledično je napačno zaključilo, da ni podana litispendenca.

Za obstoj litispendence je bistveno le, da je tožencu vročena tožba (Pravdni postopek, Zakon s komentarjem, 2. knjiga, stran 220).

5. Pritožba zato utemeljeno navaja, kakšno bi bilo potrebno postopanje sodišča prve stopnje.

Iz pritožbe je tudi razvidno, da je hkrati z njo podal dedič, ki je sin pokojne prvotne tožnice, tudi izjavo o vstopu v pravdo in izjavo o odobritvi že opravljenih pravdnih dejanj pokojne tožnice. Zato ni procesnih ovir za nadaljevanje pravdnega postopka z dedičem pokojne tožnice.

6. Izpodbijani sklep sodišča prve stopnje je zaradi napačne uporabe 189. člena ZPP obremenjen z bistveno kršitvijo določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP, zato je ta uveljavljeni pritožbeni razlog utemeljen in je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo ter izpodbijani sklep razveljavilo (3. točka 365. člena ZPP).

7. Odločitev o pritožbenih stroških temelji na določbi prvega odstavka 165. člena ZPP.