Jedro

Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je sodišče pravilno uporabilo materialno pravo glede presoje protipravnosti ravnanja toženkinega pravdnega prednika glede izvedbe lastninjenja Č.

Izrek

I. Predlog se v delu, ki se nanaša na pravnomočno odločitev glede zahtevka B. B., zavrže. II. Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je sodišče pravilno uporabilo materialno pravo glede presoje protipravnosti ravnanja toženkinega pravdnega prednika glede izvedbe lastninjenja A.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je tožnikom prisodilo vtoževane zneske odškodnin v višini manj izplačanih plač v obdobju od 1. 9. 1990 do 31. 12. 1992 z obračunanimi zamudnimi obrestmi do 16. 3. 2001 in zakonske zamudne obresti od vtoževanih zneskov za čas od 20. 3. 2001 do 31. 12. 2001. Višji tožbeni zahtevek v obrestnem delu je zavrnilo ter odločilo o stroških postopka.

2. Sodišče druge stopnje je toženkino pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

3. Toženka je vložila predlog za dopustitev revizije zaradi naslednjih pravnih vprašanj: - Ali je bila storjena bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), ker sodišče ni izvedlo dokaza z izvedencem finančne stroke; - Ali je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ker se zaključka višjega sodišča, da bi bila vrednost delnic ekvivalentna vrednosti njihovih terjatev iz potrdil za manj izplačane plače, ne da preizkusiti ter ker je kljub temu, da je v izreku pritožbo zavrnilo, v obrazložitvi ugotovilo, da je tožba nesklepčna in pritožba utemeljena; - Kdaj v skladu z določili Zakona o privatizaciji pravnih oseb v lasti Sklada Republike Slovenije za razvoj in obveznostih Agencije Republike Slovenije za prestrukturiranje in privatizacijo (Ur. l. RS, št. 71/94, v nadaljevanju ZPPOLS) nastopi kontrahirna dolžnost, ali takrat, ko so tožniki sprejeli ponudbo (tretji odstavek 12. člena ZPPOLS), ali takrat, ko je izpolnjen izrecen zakonski pogoj in so predložena potrdila o razknjižbi (četrti odstavek 15. člena ZPPOLS).

4. Predlog v delu, ki se nanaša na odločitev o zahtevku B. B., ni dovoljen.

5. Po četrtem odstavku 367. člena ZPP sodišče revizije ne more dopustiti, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe ne presega 2.000 EUR. V obravnavanem primeru gre za tak primer, kajti tožniki so navadni sosporniki v smislu druge točke prvega odstavka 191. člena ZPP, ter se zato po določbi drugega odstavka 41. člena ZPP dovoljenost revizije presoja po vrednosti vsakega posameznega zahtevka, ne pa po seštevku vrednosti. Novi peti odstavek 367. člena ZPP namreč ne posega v ureditev 41. člena ZPP, da se v primeru subjektivne kumulacije zahtevkov navadnih sospornikov dovoljenost (dopustitve) revizije presoja po vrednosti vsakega posameznega zahtevka. Ker je bilo tožniku B. B. pravnomočno prisojeno 247,98 EUR (glej str. 11 sodbe sodišča prve stopnje), vrednost izpodbijanega dela sodbe praga 2.000 EUR ne presega, zato je Vrhovno sodišče predlog v tem delu zavrglo kot nedovoljenega.

Sicer je predlog utemeljen.

7. Pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena ZPP so v obravnavanem primeru podani glede pravnih vprašanj, opredeljenih v izreku tega sklepa. Zato je Vrhovno sodišče v tako začrtanem obsegu revizijo dopustilo (drugi odstavek 367. c člena ZPP).