Jedro

Kadar pride med pravdo do delnega umika tožbe, to narekuje odločanje o stroških od umaknjenega dela tožbenega zahtevka po pravilu iz prvega odstavka 158. člena ZPP, od preostanka vtoževanega zneska pa se stroški odmerijo po uspehu. Določbe drugega odstavka 154. člena ZPP in prvega odstavka 158. člena ZPP se ne izključujejo, ampak dopolnjujejo tudi, kadar tožena stranka samo delno izpolni tožbeni zahtevek, tožnik pa se s tem zadovolji. Če tožbo (takoj) po delni izpolnitvi tožbenega zahtevka umakne, lahko zahteva od toženca toliko pravdnih stroškov, kolikor mu jih pripada po drugem odstavku 154. člena ZPP. Glede na to bi bilo potrebno o stroških postopka odločiti na podlagi drugega odstavka 154. člena ZPP, torej skladno z uspehom, saj bi bila tožeča stranka v nasprotnem primeru v slabšem položaju, kot če bi sodišče odločilo o zahtevku.

Izrek

I. Pritožbi tožeče stranke se ugodi in se izpodbijani del sklepa (II. točka izreka) spremeni tako, da je tožeča stranka toženi stranki dolžna povrniti stroške postopka glede na uspeh v višini 37,06 EUR v roku 8 dni, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po poteku paricijskega roka do plačila.

II. Tožena stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka, tožeči stranki pa je dolžna povrniti stroške pritožbenega postopka v znesku 163,60 EUR v 8 dneh od vročitve sklepa, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po poteku paricijskega roka do plačila.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je sklenilo, da se postopek ustavi, ter da tožeča stranka sama krije svoje stroške postopka, toženi stranki pa je v roku 8 dni dolžna povrniti 93,64 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka tega roka dalje do plačila.

2. Zoper odločitev o stroških postopka se pritožuje tožeča stranka iz vseh pritožbenih razlogov, to je zaradi bistvenih kršitev določb postopka, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da je še vedno sporno, ali pripadnikom SV pripada 30 % ali 130 % dodatek. Vztrajanje tožeče stranke pri tožbi je bilo očitno upravičeno, saj je tožena stranka naknadno dne 5. 3. 2018 posameznim pripadnikom ponovno izplačala določene 30 % dodatke, še vedno pa ni pravnomočno odločeno o tem, ali jim morda pripada celo 130 %. Zato ni razumljivo, kdaj naj bi nastopil tisti trenutek, ko naj bi bila tožeča stranka dolžna umakniti tožbo, da jo ne bi zadele posledice po prvem odstavku 158. člena ZPP. Meni, da bi sodišče moralo uporabiti drugi odstavek 154. člena ZPP, kar je bila podlaga za odločitev v drugih istovrstnih zadevah. Tudi pritožbeno sodišče je v zadevi Pdp 412/2018 obrazložilo, da roka ne določata niti Zakon o delovnih in socialnih sodiščih niti ZPP, zato ni razloga, da sodišče ne bi uporabilo pravila o povrnitvi stroškov v sorazmerju z uspehom v pravdi.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče je sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti po drugem odstavku 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in nasl.).

5. Zavzemanje tožeče stranke za to, da bi moralo sodišče odmeriti stroške postopka po uspehu, je utemeljeno. Sodišče prve stopnje je zaradi delno nepravilnega materialnopravnega stališča (da je tožeča stranka tožbo umaknila nepravočasno), tožeči stranki naložilo povrnitev vseh stroškov postopka tožene stranke.

6. V predmetni zadevi je prišlo do delnih izpolnitev tožbenega zahtevka 5. 12. 2017 in 5. 3. 2018, tožeča stranka pa je 3. 7. 2018 umaknila tožbo v celoti (tudi v zvezi z neizpolnjenim delom tožbenega zahtevka). Prvi odstavek 158. člena ZPP določa, da mora tožeča stranka, ki umakne tožbo, povrniti nasprotni stranki pravdne stroške, razen če jo je umaknila takoj, ko je tožena stranka izpolnila zahtevek. Dejstvo, da je bila tožeča stranka z zadnjim plačilom tožene stranke seznanjena 5. 3. 2018, tožbo pa je umaknila 3. 7. 2018, ne pomeni, da tožeča stranka zgolj zaradi manjše časovne razlike med delno izpolnitvijo in umikom tožbe pri stroškovni posledici ni podvržena določbi prvega odstavka 158. člena ZPP. Citirano določbo ZPP je potrebno razumeti tako, da tožeči stranki pripadajo potrebni stroški od vložitve tožbe do pravočasnega umika tožbe pod predpostavko, da jih pravočasno uveljavlja. Če pa je tožeča stranka potrditvah tožene stranke "zamudila" z umikom tožbe, tako da ta ni neposredno sledil (delni) izpolnitvi tožene stranke, je pri presoji morebitnih stroškov, ki so nastali toženi stranki po delni izpolnitvi, potrebno upoštevati krivdno načelo, določeno v prvem odstavku 156. člena ZPP1. Tožeča stranka je tako po določbi prvega odstavka 158. člena ZPP upravičena do potrebnih pravdnih stroškov, nastalih od vložitve tožbe do pravočasnega umika, če pa je zamudila z umikom in so po izpolnitvi zahtevka toženi stranki nastali stroški, jih ji mora tožeča stranka po krivdnem načelu povrniti. Ker pritožbeno sodišče ugotavlja, da toženi stranki med delno izpolnitvijo zahtevka (5. 3. 2018) in umikom tožbe (3. 7. 2018) niso nastali nobeni dodatni stroški, saj ni bilo z njene strani opravljeno nobeno procesno dejanje, je pritožbeno sodišče pravdne stroške do umika tožbe presojalo po uspehu, kot bo pojasnjeno v nadaljevanju.

7. Kadar pride med pravdo do delnega umika tožbe, to narekuje odločanje o stroških od umaknjenega dela tožbenega zahtevka po pravilu iz prvega odstavka 158. člena ZPP, od preostanka vtoževanega zneska pa se stroški odmerijo po uspehu. Določbe drugega odstavka 154. člena ZPP in prvega odstavka 158. člena ZPP se ne izključujejo, ampak dopolnjujejo tudi, kadar tožena stranka samo delno izpolni tožbeni zahtevek, tožnik pa se s tem zadovolji. Če tožbo (takoj) po delni izpolnitvi tožbenega zahtevka umakne, lahko zahteva od toženca toliko pravdnih stroškov, kolikor mu jih pripada po drugem odstavku 154. člena ZPP. Glede na to bi bilo potrebno o stroških postopka odločiti na podlagi drugega odstavka 154. člena ZPP, torej skladno z uspehom, saj bi bila tožeča stranka v nasprotnem primeru v slabšem položaju, kot če bi sodišče odločilo o zahtevku.

8. Pritožbeno sodišče je zato na podlagi 3. točke 365. člena ZPP pritožbi tožeče stranke ugodilo in sklep sodišča prve stopnje v II. točki izreka spremenilo tako, da je tožeča stranka dolžna toženi stranki povrniti stroške postopka v višini 37,06 EUR. Stroške tožeče stranke je pritožbeno sodišče odmerilo po specificiranem stroškovniku in, upoštevaje OT, ugotovilo, da tožeči stranki pripada 200 točk za vloženo tožbo, 2 x 150 točk za pripravljalno vlogo, 50 točk za umik tožbe, 2 % za materialne stroške, kar skupaj znaša 555 točk. Ob upoštevanju vrednosti odvetniške točke 0,459 EUR je tako tožeči stranki priznalo 254,74 EUR, z upoštevanjem še 22 % DDV pa 310,78 EUR. Toženi stranki pa je stroške pravilno odmerilo že sodišče prve stopnje, in sicer v višini 178,27 EUR. Upoštevaje 32,61 % uspeh tožeče stranke (vtoževala je znesek 927,14 EUR ter prejela plačilo v višini 302,29 EUR) in 67,39 % uspeh tožene stranke, je tožeča stranka upravičena do plačila 83,07 EUR, tožena stranka pa do 120,13 EUR stroškov postopka. Po medsebojnem pobotanju je tožeča stranka dolžna toženi stranki povrniti 37,06 EUR.

9. Tožeča stranka je s pritožbo uspela, zato ji je tožena stranka skladno s prvim odstavkom 154. člena in drugim odstavkom 165. člena ZPP dolžna povrniti stroške pritožbenega postopka. Pritožbeno sodišče je upoštevaje OT tožeči stranki priznalo naslednje pritožbene stroške: nagrado za pritožbo v višini 250 točk (tar. št. 15/4) ter 2 % materialnih stroškov (11. člen OT) v višini 5 točk, skupaj torej 255 točk. Ob upoštevanju vrednosti odvetniške točke 0,459 EUR je tako tožeči stranki priznalo 117,05 EUR, z upoštevanjem 22 % DDV 142,80 EUR, ter stroške sodne takse za pritožbo v višini 20,80 EUR, kar skupaj znaša 163,60 EUR, kot izhaja iz izreka tega sklepa.

1 Tako smiselno komentar 158. in 156. člena ZPP: N. Betteto, v: Pravdni postopek, Zakon s komentarjem, 2. knjiga, GV Založba, Ljubljana 2006, str. 46 in 41.