Jedro

Okoliščina, da je ena od strank postopka ali njen zakonec ali sorodnik zaposlen na sodišču, ki zadevo obravnava, v določenih primerih lahko predstavlja "drug tehten razlog" za prenos pristojnosti, a sama po sebi ugoditve predlogu ne narekuje.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Pred Okrajnim sodiščem v Mariboru je v teku pravdni postopek, v katerem tožnik od toženca zahteva povračilo škode, ki jo je utrpel kot posledico škodnega dogodka – kaznivega dejanja, ko ga je toženec naklepoma hudo telesno poškodoval. Tožnik je v vlogi z dne 26. 11. 2019 poleg izločitve sodnika iz razloga po 6. točki 70. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) predlagal tudi prenos krajevne pristojnosti na podlagi 67. člena ZPP. Predlog za prenos pristojnosti tožnik utemeljuje z dejstvom, da je partnerka toženca zaposlena na Okrajnem sodišču v Mariboru in da je zoper njo (ter toženčevo hčerko) vložil kazensko ovadbo, ker naj bi v kazenskem postopku, ki je tekel zoper toženca zaradi storitve kaznivega dejanja hude telesne poškodbe po prvem odstavku 123. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1) na škodo tožnika in se je zaključil s pravnomočno obsodilno sodbo, krivo pričala v korist toženca in naj bi s tem storila kaznivo dejanje krive izpovedbe po tretjem v zvezi s prvim odstavkom 284. člena KZ-1. Kot navaja tožnik, se je kazenski postopek zoper njo najprej vodil pred Okrožnim sodiščem v Mariboru, kasneje pa je bila zadeva odstopljena Okrožnemu sodišču na Ptuju. Po mnenju tožnika toženčeva partnerka zaradi vložene kazenske ovadbe goji zamere do tožnika in njegovega pooblaščenca, zato je podan dvom o videzu nepristranskosti celotnega Okrajnega sodišča v Mariboru. Tožnik predlaga, da se zato krajevna pristojnost iz Okrajnega sodišča v Mariboru prenese na katerokoli drugo stvarno pristojno sodišče zunaj območja Višjega sodišča v Mariboru.

2. V vlogi z dne 9. 1. 2020 toženec predlogu za prenos krajevne pristojnosti nasprotuje. Pojasnjuje, da je bila toženčeva partnerka na Okrajnem sodišču v Mariboru zaposlena že kar nekaj časa pred vložitvijo tožbe v predmetnem postopku, kar sta tožnik in njegov pooblaščenec prav dobro vedela, zato po mnenju toženca obravnavani predlog pomeni zlorabo procesnih pravic. Poleg tega golo dejstvo, da je uslužbenec sodišča, ki nima nobenega vpliva na odločanje v postopku, povezan z eno od strank postopka, po presoji toženca ni „drug tehtni razlog“ po 67. členu ZPP.

3. Kot izhaja iz pojasnila Okrajnega sodišča v Mariboru z dne 10. 1. 2020, je toženčeva partnerka na Okrajnem sodišču v Mariboru zaposlena kot sodna zapisnikarica na nepravdnem oddelku, in sicer od leta 1987. Razpravljajoči sodnik navaja, da toženčeve partnerke ne pozna, z njo ne komunicira, razen da jo pozdravi na hodniku, v postopku je tudi ni zaslišal. 4. Predlog ni utemeljen.

5. Vrhovno sodišče lahko na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi (67. člen ZPP). Drug tehten razlog je lahko tudi zahteva po objektivni nepristranskosti sodišča, pri kateri gre za vprašanje, ali se po kriteriju razumnega opazovalca v javnosti ustvarja videz, da naj bi vsi sodniki danega sodišča zaradi določene okoliščine ne mogli prosto odločati po svoji vesti.

6. Okoliščina, da je ena od strank postopka ali njen zakonec ali sorodnik zaposlen na sodišču, ki zadevo obravnava, v določenih primerih lahko pomeni „drug tehten razlog“ za prenos pristojnosti, a sama po sebi ne narekuje ugoditve predlogu. Odločitev o njem je odvisna od vseh okoliščin primera. Predvsem so pomembna vprašanja, kakšno delo opravlja ta oseba, kako veliko je sodišče, kakšna je narava spora in tudi kakšna je narava postopka.1

7. Po oceni Vrhovnega sodišča Okrajnega sodišča v Mariboru vsekakor ni mogoče šteti za manjše sodišče, kjer bi bilo posledično intenzivnejše poznanstvo in sodelovanje med sodniki in sodnim osebjem,2 poleg tega tudi razpravljajoči sodnik navaja, da toženčeve partnerke ne pozna, da z njo ne komunicira, razen da jo pozdravi na hodniku, v postopku je tudi ni zaslišal. Ravno tako ne gre spregledati dejstva, da je toženčeva partnerka zaposlena na oddelku, ki ni pristojno za odločanje v predmetni zadevi.

8. Kot izhaja iz podatkov spisa, je bil toženec že pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje hude telesne poškodbe, storjeno na škodo tožnika, pravdno sodišče pa je na podlagi 14. člena ZPP vezano na kazensko obsodilno sodbo glede obstoja kaznivega dejanja in kazenske odgovornosti toženca. Njegova partnerka v predmetnem pravdnem postopku tudi ni bila zaslišana.

9. Golo dejstvo, da naj bi toženčeva partnerka v kazenskem postopku krivo pričala, pa po presoji Vrhovnega sodišča ne more ogroziti objektivnega videza nepristranskosti celotnega sodišča, kjer je partnerka zaposlena, temveč bi lahko pomenilo le razlog za njeno izločitev (75. člen ZPP v zvezi s 70. členom ZPP).

10. Glede na to, da je tožnik predlog za prenos pristojnosti podal več kot dve leti po vložitvi kazenske ovadbe zoper toženčevo partnerko,3 pa izpostavljena dejstva očitno tudi pri tožniku niso vzpostavila tako resnega dvoma v videz nepristranskosti celotnega pristojnega sodišča, da bi predlog za prenos pristojnosti podal takoj (ali vsaj v doglednem času), ko je za ta razlog izvedel. 11. Vrhovno sodišče je zato predlog za prenos pristojnosti zavrnilo.

1 Glej npr. sklep VSRS I R 127/2018 z dne 13. 9. 2018. 2 Po podatkih, dostopnih na spletni strani http://www.sodisce.si/okramb/zaposleni/seznam_zaposlenih/ ima Okrajno sodišče v Mariboru 165 zaposlenih (v to število niso vključeni sodniki). Prim. s sklepom VSRS I R 86/2018 z dne 28. 6. 2018, kjer je bila ravno okoliščina, da gre za manjše sodišče, ključnega pomena za prenos pristojnosti, in s sklepom VSRS I R 80/2018 z dne 7. 6. 2018, kjer je Vrhovno sodišče ocenilo, da je okoliščina, da je mama tožnika zaposlena na sodišču, ki je pristojno za obravnavanje njegovega zahtevka, v okoliščinah konkretnega primera tehten razlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča, zlasti ker gre za manjše sodišče. 3 V spisu se nahaja kazenska ovadba (na A34), datirana na 27. 7. 2017, in Dopis Okrajnega sodišča v Mariboru z dne 28. 7. 2017 (na A35), s katerim je bilo tožnikovemu pooblaščencu sporočeno, da je Okrajno sodišče v Mariboru kopijo kazenske ovadbe zoper delavko Okrajnega sodišča v Mariboru, toženčevo partnerko, 28. 7. 2017 odstopilo v nadaljnje ukrepanje direktorici Okrožnega sodišča v Mariboru.