Jedro

Res je, da je toženka postopek prekinila zaradi odločitve o predhodnem vprašanju, vendar je bila odločitev o prekinitvi nepravilna, saj ugotavljanje bonitete zemljišč ne more biti predhodno vprašanje.

Za določitev zaščitene kmetije se glede lastništva uporabljajo podatki iz zemljiške knjige, glede bonitete zemljišč in obsega zemljišč zaščitene kmetije pa podatki iz zemljiškega katastra.

Ker je toženka sprejela nezakonit sklep o prekinitvi postopka zaradi rešitve predhodnega vprašanja, ki v tej zadevi ne obstaja, po presoji sodišča z meritorno odločitvijo ni bila dolžna čakati na dokončnost odločbe o (morebitni) spremembi bonitete zemljišč.

Tožniki kršitev enakega varstva pravic oziroma pravice do izjave lahko uveljavljali le v postopku, v katerem jim možnost izjave ni bila dana.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je prvostopenjski organ odločil, da se kmetija, ki obsega v 1. točki izreka odločbe naštete nepremičnine, last pokojne A.A., določi za zaščiteno kmetijo; ter da se po pravnomočnosti odločbe po uradni dolžnosti pri vseh nepremičninah iz prve točke izreka v zemljiški knjigi vpiše zaznamba zaščitene kmetije (2. točka izreka), izbriše zaznamba zaščitene kmetije, vpisana na podlagi odločbe Upravne enote Ljubljana z dne 26. 3. 1996 (3. točka izreka), ter izbriše zaznamba zaščitene kmetije, vpisana na podlagi odločbe Upravne enote Ljubljana z dne 26. 10. 2012 (4. točka izreka).

2. V obrazložitvi navaja, da je na podlagi obvestila sodišča, da vodi zapuščinski postopek po A.A., ki je bila lastnica nepremičnin s statusom zaščitene kmetije, na podlagi 5. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o dedovanju kmetijskih gospodarstev po uradni dolžnosti uvedel postopek za ponovno preveritev statusa zaščitene kmetije. Na pobudo nekaterih dedičev je bil postopek s sklepom z dne 13. 11. 2014 prekinjen zaradi ugotavljanja spremembe bonitete zemljišč pri pristojni geodetski upravi. Kljub prekinitvi se je odločil za njegovo nadaljevanje, čemur so tožniki nasprotovali, vendar njihovih ugovorov ni mogel upoštevati. Gre namreč za prednostno zadevo, ker je kmetija predmet zapuščinskega postopka, organ pa do izdaje odločbe od B.B. ni prejel nobenega obvestila o rešitvi vprašanja, zaradi katerega je bil postopek prekinjen. Zaslišal je tudi geodeta iz družbe, pri kateri je v teku postopek spremembe bonitete, ki je pojasnil, da postopek običajno traja manj kot tri tedne. S prekinitvijo postopka je bila dedičem dana možnost, da dokazujejo drugačno dejansko stanje od evidentiranega. Vendar se je prvostopenjski organ ob upoštevanju zakonskih določb in sodne prakse, po kateri so podlaga za odločanje o statusu zaščitene kmetije v času odločanja obstoječi podatki iz uradnih evidenc zemljiške knjige in zemljiškega katastra (I Up 1047/2002 z dne 5. 2. 2004), odločil, da s postopkom nadaljuje, saj v konkretnem primeru postopek spremembe bonitete traja nerazumno dolgo. Ob upoštevanju podatkov iz zemljiške knjige in glede bonitete in obsega zemljišč podatkov iz zemljiškega katastra (drugi odstavek 4. člena ZDKG) je bilo ugotovljeno, da kmetija pokojne A.A. izpolnjuje v 2. členu ZDKG določene pogoje, saj obsega 5,9377 ha primerljivih kmetijskih površin od zahtevanih najmanj 5 ha in je v lasti ene fizične osebe. Pri tem je ugotovil, da so bili določeni podatki v zemljiškem katastru spremenjeni leta 2016, vendar ni bilo mogoče upoštevati ugovora, da predlagatelji postopka spremembe bonitete zemljišča z morebitnimi spremembami v GURS, če je do njih prišlo, niso bili seznanjeni, GURS pa bi jih kot dediče in s tem solastnike, moral obvestiti. Tovrsten ugovor namreč ne sodi v postopek in v njegovo pristojnost. Ugovor, da so nekatera zemljišča druge namenske rabe, zavrača, ker namenska raba ni upoštevna, ampak je upoštevna dejanska raba.

3. Drugostopenjski organ je pritožbo zavrnil. Ugotavlja, da je prvostopenjski organ pravilno uporabil 2. in 4. člen ZDKG. Tožniki so začeli postopek za spremembo bonitet pri pristojni geodetski upravi, vendar glede na to, da se po ZDKG uporabljajo obstoječi podatki zemljiškega katastra, postopek pa je trajal tri leta, ocenjuje, da je ta rok nerazumen. Tožnikom je bila s prekinitvijo postopka dana možnost dokazovati drugače, kot izkazujejo podatki iz zemljiškega katastra, vendar se je prvostopenjski organ glede na trajanje postopka in ob upoštevanju sodne prakse pravilno odločil za njegovo nadaljevanje. Ob obstoječi ureditvi namreč sploh ni bil dolžan prekiniti postopka, ker gre za vprašanje, ki je že rešeno (sodba I Up 1047/2002 z dne 5. 2. 2004). Vpogled v podatke portala prostor, opravljen januarja 2017, je pokazal, da so bile evidentirane nekatere spremembe, vendar je ponovni vpogled, opravljen pred izdajo odločbe, pokazal, da so podatki ostali nespremenjeni. Prvostopenjski organ je tako uporabil veljavne podatke zemljiškega katastra. Če se bodo naknadno spremenili, bodo tožniki lahko zahtevali ponovno preveritev pogojev za zaščito kmetije.

4. Tožniki vlagajo tožbo, ker se z izpodbijano odločbo ne strinjajo. Navajajo, da jo je toženka izdala kljub pravnomočnemu sklepu, s katerim je bil postopek prekinjen, dokler geodetska uprava dokončno ne odloči o spremembi bonitet zemljišč. Skladno z 2. členom ZDKG so podatki o boniteti in površini kmetijskih zemljišč bistvenega pomena pri izračunu primerljivih kmetijskih površin in vplivajo na odločitev, ali se kmetija šteje za zaščiteno. Reševanje vprašanja spremembe bonitete je samostojna pravna celota, ki sodi v pristojnost geodetske uprave, ki za evidentiranje sprememb potrebuje elaborat geodetskega podjetja. Gre za predhodno vprašanje, ki bi moralo biti rešeno pred nadaljevanjem postopka preveritve zaščitene kmetije, ki se opira na podatke zemljiške knjige in katastra. Sklicujejo se na 152. člen ZUP, ki določa, da se postopek, ki je bil prekinjen, zato da se reši predhodno vprašanje, nadaljuje šele, ko postane odločba o tem vprašanju dokončna ali pravnomočna. Toženka v izpodbijani odločbi navaja, da so bile januarja 2016 v katastru evidentirane določene spremembe, do katerih pa se tožniki niso mogli opredeliti, saj o spremembah niso bili obveščeni in se o njih niso mogli izreči. S tem so kršeni načelo enakega varstva pravic (22. člen Ustave) in temeljna načela upravnega postopka (8. in 9. člen ZUP). Postopek, ki so ga tožniki sprožili pri pristojnem organu, ni končan, nasprotno; je dodatno razširjen na novo ugotovljene spremembe stanja v naravi (spremenjena površina ob vodotokih, vrisani niso meliroacijski kanali, vodotoki, cestišča, ipd.), za kar bodo potrebne meritve. Tri parcele imajo, čeprav ležijo na poplavnem območju, boniteto kot najboljša kmetijska zemljišča, dve parceli pa ležita v zazidalnem območju pokopališča ... Vse so napačno bonitetno ocenjene. Novi podatki, bonitete in izmere bodo bistveno in odločilno vplivali pri določanju statusa kmetijskih zemljišč, saj je obseg površin, ki se vštevajo v primerljive kmetijske površine, manjši. Predlagajo, da sodišče tožbi ugodi, izpodbijano odločbo odpravi in dovoli izločitev vodotokov, pozidanih zemljišč in zemljišč, namenjenih javnemu dobru, iz ugotavljanja obsega primerljivih površin.

5. Toženka v odgovoru na tožbo izpostavlja razloge za svojo odločitev, ki so navedeni že v obrazložitvi obeh odločb. Predlaga, da sodišče tožbo zavrne.

6. Stranka z interesom odgovora na tožbo ni podala.

7. Tožniki v svoji vlogi z dne 12. 2. 2018 oziroma 9. 4. 2018 vztrajajo pri tožbenih navedbah.

8. Tožba ni utemeljena.

9. Iz upravnega spisa izhaja, da je toženka dne 13. 4. 2014 izdala sklep o prekinitvi postopka, dokler pristojna geodetska uprava dokončno ne odloči o zahtevi B.B. za spremembo bonitete zemljišč, last pokojne A.A. Odločitev je obrazložila s tem, da reševanje zahteve za spremembo bonitete zemljišča potrebuje elaborat spremembe, ki ga pripravi geodetsko podjetje. Ta postopek predstavlja predhodno vprašanje, ki mora biti rešeno pred nadaljevanjem upravnega postopka preveritve zaščitene kmetije, saj se odločitev o tem opira na podatke zemljiške knjige in zemljiškega katastra. Drugostopenjski organ je pritožbo C.C. zoper ta sklep zavrnil, Upravno sodišče pa je s sklepom I U 267/2015-16 z dne 1. 12. 2015 tožbo zavrglo. Odločitev je obrazložilo s tem, da je sklep o prekinitvi procesni sklep, s katerimi ni odločeno o pravicah, obveznostih in pravnih koristih posameznika ali druge osebe, prav tako pa ne gre za sklep, s katerim bi bil postopek odločanja o izdaji upravnega akta obnovljen, ustavljen ali končan. Zato sklep o prekinitvi postopka ne uživa samostojnega sodnega varstva v upravnem sporu, ampak se lahko ugovori v zvezi s pravilnostjo in zakonitostjo navedenega sklepa uveljavljajo s tožbo zoper odločbo o glavni stvari.

10. Toženka je po nekaj urgencah Okrajnega sodišča v Ljubljani za odločitev v zadevi poskušala ugotoviti, zakaj postopek spremembe bonitete še ni končan, potem pa se je (sklicujoč na sodno prakso) odločila nadaljevati postopek, o čemer je stranke seznanila z obvestilom o poteku postopka in pozivom na opredelitev z dne 31. 1. 2017. Tožniki nadaljevanju postopka (in izdaji odločbe) ugovarjajo, češ da 152. člen ZUP, po katerem se postopek, ki je bil prekinjen zato, da bi se rešilo predhodno vprašanje pri pristojnem organu oziroma pri sodišču, nadaljuje, ko postane odločba o tem vprašanju dokončna ali pravnomočna. Odločba GURS o zahtevi tožnice B.B. za izvedbo geodetske storitve za spremembo bonitete namreč še ni bila izdana, preveritev zaščitene kmetije, pa se opira ravno na podatke zemljiške knjige in katastra.

11. Po presoji sodišča je odločitev toženke, da nadaljuje postopek, pravilna. Res je, da je toženka postopek prekinila zaradi odločitve o predhodnem vprašanju, vendar je bila odločitev o prekinitvi nepravilna, saj ugotavljanje bonitete zemljišč ne more biti predhodno vprašanje. Po 147. členu ZUP gre za predhodno vprašanje tedaj, če organ, ki vodi postopek, naleti na tako vprašanje, da brez njegove rešitve ni mogoče rešiti same zadeve, to vprašanje pa je samostojna pravna celota, ki spada v pristojnost sodišča ali kakšnega drugega organa. Za predhodno vprašanje torej gre, če brez rešitve nekega vprašanja (ki je samostojna celota) zadeve ni mogoče rešiti. V obravnavani zadevi pa je bilo tudi brez ugotavljanja morebitne spremenjene bonitete zemljišč zadevo mogoče rešiti. Po drugem odstavku 4. člena ZDKG se namreč za določitev zaščitene kmetije glede lastništva uporabljajo podatki iz zemljiške knjige, glede bonitete zemljišč in obsega zemljišč zaščitene kmetije pa podatki iz zemljiškega katastra. Kot ugotavlja toženka, je vprašanje o tem, kako se ugotavlja boniteta zemljišč, že rešeno (saj se ugotavlja po podatkih zemljiškega katastra) in torej predhodnega vprašanja dejansko ni. Da se o statusu zaščitene kmetije odloči na podlagi podatkov iz uradnih evidenc, pa se je že izrekla tudi sodna praksa.1

12. Ker je toženka sprejela nezakonit sklep o prekinitvi postopka zaradi rešitve predhodnega vprašanja, ki v tej zadevi ne obstaja, po presoji sodišča z meritorno odločitvijo ni bila dolžna čakati na dokončnost odločbe o (morebitni) spremembi bonitete zemljišč. Zadevo je namreč v skladu z drugim odstavkom 4. člena ZDKG mogoče in potrebno rešiti brez preveritve bonitete zemljišč. Ker mora toženka pri odločanju izhajati iz podatkov zemljiškega katastra, pa tudi niso relevantni tožbeni ugovori, da bi morala upoštevati dejansko stanje nekaterih zemljišč (poplavno območje, območje vodotokov, cesta) oziroma namensko rabo (zazidalno območje pokopališča ...).

13. Kar se tiče tožbenih ugovorov, da so bile januarja 2016 v katastru evidentirane določene spremembe, do katerih se tožniki niso mogli opredeliti, saj o spremembah niso bili obveščeni in se o njih niso mogli izreči, sodišče opozarja na ugotovitev drugostopenjskega organa, da je ponovni vpogled opravljen pred izdajo odločbe, pokazal, da so podatki ostali nespremenjeni in je prvostopenjski organ uporabil veljavne podatke zemljiškega katastra. Teh trditev tožniki ne prerekajo in v tožbi tudi ne konkretizirajo, pri kateri izmed nepremičnin, naštetih v odločbi, naj bi sploh prišlo do take, po njihovo neupravičene spremembe. Poleg tega je pravilno tudi stališče prvostopenjskega organa, da bi tožniki kršitev enakega varstva pravic oziroma pravice do izjave lahko uveljavljali le v postopku, v katerem jim možnost izjave ni bila dana, zatrjujejo namreč, da je prišlo do spremembe katastrskih podatkov, ne da bi bili o tem obveščeni, tj., da jim tudi odločba ni bila vročena. Morebitnih kršitev v upravnem postopku sprememb bonitete pa ne morejo uveljavljati v postopku preveritve zaščitene kmetije po ZDKG, saj gre za drug postopek in drug pristojni organ, ki ga vodi.

14. Glede na navedeno je sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1). Ker tožniki niso navajali dejstev in niso predlagali izvedbe dokazov, ki bi jih sodišče v tem postopku lahko upoštevalo, je v skladu z drugo alinejo drugega odstavka 59. člena ZUS-1 odločilo brez glavne obravnave.

1 I Up 1047/2002 z dne 5. 2. 2004, X Ips 219/2011 z dne 7. 12. 2011 in v tem sklepu navedene sodbe