Jedro

Dejstvo, ki ga je sodišče pri odločanju že upoštevalo, ni novo dejstvo v smislu 3. točke 1. odstavka 410. člena ZKP, zaradi česar ni bilo zakonskih pogojev za obnovo postopka.

Izrek

Pritožba zagovornika obsojenega M.B. se zavrne kot neutemeljena.

Obsojenec je dolžan plačati povprečnino 80.000,00 SIT.

Obrazložitev

Okrajno sodišče v... je z izpodbijanim sklepom na podlagi 1. odstavku 413. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) zavrglo zahtevo obsojenčevega zagovornika za obnovo kazenskega postopka, v katerem je bil spoznan za krivega storitve kaznivega dejanja lahke telesne poškodbe po 1. odstavku 133. člena KZ, za katero mu je bila izrečena pogojna obsodba ter določena kazen pet mesecev zapora s preizkusno dobo treh let. Proti navedenemu sklepu se je pritožil zagovornik brez navedbe pritožbenih razlogov in predlagal, da naj višje sodišče izpodbijani sklep spremeni in dovoli obnovo postopka ali pa sklep razveljavi in zadevo vrne prvostopenjskemu sodišču v novo odločanje.

Pritožba ni utemeljena.

Sodišče prve stopnje je utemeljeno zavrglo zahtevo za obnovo kazenskega postopka. Pritožnikovo sklicevanje na oškodovankine prejšnje poškodbe, ki naj bi nastale v letih 1975 ali 1976 in ki pri razsodbi naj ne bi bile upoštevane, je namreč neosnovano. Iz podatkov spisa izhaja, da je sodišče prve stopnje v sodbi, s katero je obsojenca spoznalo za krivega, izrecno upoštevalo, da je oškodovanka "že prej trpela za bolezenskimi procesi na vratnih vretencih (list.štev. 34). Podlago za takšno oceno je imela v strokovnem mnenju izvedenca medicinske stroke, ki je ugotovil, da je pri oškodovanki šlo za lažje natrganine vezi in mišic in da je bila na rentgenskih slikah ugotovljena tudi predhodna poškodba vratne hrbtenice. Na podlagi teh in drugih dokazov, predvsem izpovedb prič, je bilo ugotovljeno, da so lahke telesne poškodbe pri oškodovanki nastale zaradi dogodka z dne 31.7.1996, ko je obsojenec oškodovanko z roko močno udaril v predel glave in da torej ni moglo iti za poškodbe izpred 20 let. Pravilna je zato ugotovitev izpodbijanega sklepa, da dejstvo, ki sta ga pri svojem odločanju upoštevali že sodišče prve in druge stopnje ni novo dejstvo v smislu 3. točke 1. odstavka 410. člena ZKP in da torej v tem primeru niso izpolnjeni zakonski pogoji za obnovo postopka.

Ker obsojenec s pritožbo ni uspel in omenjena obsodilna obsodba ostaja nespremenjena, je dolžan na podlagi 1. odstavka 95. člena v zvezi z 98.a členom ZKP plačati tudi stroške pritožbenega postopka.