Jedro

Preživninske obveznosti staršev do otrok ne morejo biti izraz zgolj neke računske operacije. Vsi elementi, ki vplivajo na normativno konkretizacijo pravnega standarda možnosti staršev (poleg dohodkov, ki jih starša prejemata, tudi možnost dodatnih zaslužkov, preživninske obveznosti do drugih otrok, delo in vzgojna skrb tistega od staršev, pri katerem otrok živi itd.) pač niso taki, da bi jih bilo mogoče spraviti na skupen imenovalec (npr. izraziti v denarju).

Izrek

Revizija zoper sklep se zavrže, revizija zoper sodbo pa zavrne.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je razvezalo zakonsko zvezo pravdnih strank, njunega sina (roj. 3.11.1994) zaupalo v varstvo in vzgojo tožnici, toženca pa zavezalo, da mora zanj od 1.11.2001 plačevati mesečno po 35.000,00 SIT preživnine. Naložilo mu je tudi povrnitev stroškov postopka v znesku 42.000,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 28.11.2002 dalje. Sodišče prve stopnje je izdalo še začasno odredbo, s katero je do pravnomočno končanega pravdnega postopka mladoletnega sina pravdnih strank zaupalo tožnici v varstvo in vzgojo, toženca pa zavezalo, da mora za otrokovo preživljanje plačevati 35.000,00 SIT mesečno.

Toženec se je pritožil zoper tista dela teh odločb, ki se nanašata na njegovo preživninsko obveznost. Pritožbeno sodišče je pritožbo zoper sklep o začasni odredbi zavrnilo in potrdilo ta sklep sodišča prve stopnje, pritožbi zoper sodbo pa je delno ugodilo ter sodbo v odločbi o preživnini delno spremenilo tako, da je toženec dolžan od 1.11.2001 do 1.3.2002 plačevati preživnino v znesku 20.000,00 SIT mesečno.

Sicer je njegovo pritožbo zoper sodbo zavrnilo in v nespremenjenem delu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Zoper sodbo in sklep je toženec vložil revizijo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka ter zmotne uporabe materialnega prava. Pritožbenemu sodišču očita, da ni odgovorilo na njegove trditve, da bi mu moralo prvostopno sodišče naložiti preživninsko obveznost le za čas od pravnomočnosti sodbe dalje, saj na podlagi začasne odredbe že plačuje preživnino. Bistvena kršitev določb pravdnega postopka je podana tudi zato, ker je pritožbeno sodišče s svojo obrazložitvijo poskušalo sanirati neskladja v obrazložitvi sodbe sodišča prve stopnje.

Nepravilno je stališče pritožbenega sodišča, da se odplačevanje kreditov ne upošteva pri odločanju o višini preživnine. Sodišče je namreč na eni strani zavrnilo relevantnost odplačevanja kredita, po drugi strani pa je upoštevalo najemnino, ki jo tožnica plačuje za najem stanovanja. Tako je zgolj zaradi stanovanjskih stroškov ocenilo, da otrokove potrebe ne znašajo 43.000,00, marveč 63.000,00 SIT ter da znašajo stroški stanovanja za celo družino 100.000,00 SIT. Ta znesek je previsok, če pa ga tožnica plačuje, pomeni, da najeto stanovanje ne ustreza njenim finančnim možnostim. Sodišče tudi ni upoštevalo, da tožnica živi z drugim partnerjem, ki tudi prispeva h kritju stroškov. Pritožbeno sodišče je računsko prikazalo, da bi znašale mesečne potrebe sina pravdnih strank 1.800,00 SIT dnevno ob predpostavki porabljenih 63.000,00 SIT. Ta primerjava ni realna, saj bi štiričlanska družina potem porabila mesečno vsaj 216.000,00 SIT, čeprav vemo, da je veliko družin, ko starši prejemajo plačo, ki je nižja od 100.000,00 SIT. Primerjava povprečne slovenske plače ni realna, ker povprečje zvišuje Ljubljana, kjer se plače ne morejo primerjati s plačami na celjskem območju. Zaradi narave svojega dela toženec ne more delati "na črno", da bi tako še dodatno kaj zaslužil. Breme preživljanja zato ni porazdeljeno v skladu s 79. členom Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (Uradni list SRS, št. 15/76 - Uradni list RS, št. 42/2003, v nadaljevanju ZZZDR). Toženec naj bi kril 35.000,00 SIT, tožnica pa le 10.000,00 SIT otrokovih potreb.

Revizija je bila vročena Državnemu tožilstvu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavilo, in tožnici, ki nanjo ni odgovorila.

Revizija zoper sklep ni dovoljena, revizija zoper sodbo pa ni utemeljena.

Revizija zoper sklep o zavrnitvi pritožbe proti začasni odredbi ni dovoljena, ker se po določbi 1. odstavka 384. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99 - 58/2003, v nadaljevanju ZPP) lahko vloži le zoper sklep, s katerim je bil postopek pravnomočno končan (sklep o začasni odredbi seveda ne spada med take sklepe).

Ker revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (3. odstavek 370. člena ZPP), so neupoštevne vse tiste revizijske trditve, ki gredo v smeri izpodbijanja dejanskega stanja (trditve, da so v denarju izražene potrebe otroka previsoko ocenjene, da tožnica v zvezi z gospodinjstvom zase in za svoje tri otroke mesečno porabi manj kot 100.000,00 SIT, da ima v najemu za svoje finančne možnosti predrago stanovanje, da živi s partnerjem, ki krije del stroškov ter da toženec nima možnosti dodatnega zaslužka). Revizijsko sodišče je zato vezano na vsa (tri) izhodišča za odmero preživnine, ki jih je ugotovilo sodišče prve stopnje (in nato povzelo pritožbeno sodišče). Ta izhodišča so naslednja:

1.) V denarju ocenjene otrokove potrebe (63.000,00 SIT mesečno),

2.) Otrokovi lastni dohodki (otroški dodatek v višini 17.500,00 SIT mesečno),

3.) Tožničine preživninske možnosti: a) tožnica je v obdobju od septembra 2001 do januarja 2002 mesečno prejela povprečno 109.582,00 SIT od januarja 2002 do julija 2002 povprečno 120.222,00 SIT, od 1.10.2002 pa je bila iz zdravstvenih razlogov razporejena na drugo delovno mesto, kjer je plača nižja in je znašala za mesec oktober 108.137,00 SIT vključno z nadurnim delom, brez tega pa bi bila le 96.622,00 SIT, b) tožnica ima še dva otroka iz prejšnjega razmerja, pri čemer prejema za vsakega od njiju po 11.400,00 SIT mesečne preživnine, c) tožnica živi v najetem stanovanju, za katerega od julija 2002 plačuje 102 EUR oziroma 23.000,00 SIT mesečne najemnine (pred tem je plačevala najemnino v znesku 250 EUR oziroma 37.000,00 SIT mesečno).

4.) Toženčeve preživninske možnosti: a) od septembra 2001 do januarja 2002 je mesečno zaslužil povprečno 124.426,00 SIT, od februarja 2002 do septembra 2002 pa 129.248,00 SIT; toženec ima tudi možnost za dodaten zaslužek, b) toženec ne plačuje najemnine za stanovanje, c) toženec nima dodatnih preživninskih obveznosti.

Ob vseh teh izhodiščih za odmero preživnine se pokaže, da je preživninsko breme (nekrite otrokove potrebe znašajo 45.500,00 SIT) pravilno porazdeljeno. Ne le zaradi dejstva, da ima tožnica slabše dohodkovne možnosti, marveč tudi zaradi tega, ker ima za razliko od toženca (glede na svoje plačilne zmožnosti) visoke stanovanjske izdatke (živi v najetem stanovanju) in ker poleg sina, ki ga ima s tožencem, preživlja še dva otroka iz prejšnjega razmerja. Če ob tem upoštevamo še njeno delo z otrokom in vzgojno skrb, povsem zbledi toženčev ugovor, da je preživninsko breme (z razmerjem 1 : 3,5) nesorazmerno porazdeljeno. Preživninske obveznosti staršev do otrok namreč ne morejo biti izraz zgolj neke računske operacije. Vsi elementi, ki vplivajo na normativno konkretizacijo pravnega standarda možnosti staršev (poleg dohodkov, ki jih starša prejemata, tudi možnost dodatnih zaslužkov, preživninske obveznosti do drugih otrok, delo in vzgojna skrb tistega od staršev, pri katerem otrok živi itd.) pač niso taki, da bi jih bilo mogoče spraviti na skupen imenovalec (npr. izraziti v denarju).

V zvezi z ostalimi revizijskimi navedbami pa daje revizijsko sodišče naslednja pojasnila:

1.) Neutemeljen je revizijski očitek, da pritožbeno sodišče ni obravnavalo toženčeve pritožbene navedbe, da plačuje preživnino na podlagi začasne odredbe ter da bi mu moralo zato sodišče naložiti plačevanje preživnine le za čas od pravnomočnosti sodbe dalje.

Pritožbeno sodišče je namreč pojasnilo, da je sodišče prve stopnje "pravilno, ne glede na izdano začasno odredbo, odločilo o preživnini od 1.11.2001, od vložitve tožbe, saj ima začasna odredba le začasno veljavnost in mora biti pokrita s končno odločitvijo". V pojasnilo tožencu (ne kot odgovor na njegove pritožbene trditve - ta je že izčrpan s tistim, kar je navedlo pritožbeno sodišče) pa revizijsko sodišče v tej zvezi še dodaja, da bo imel toženec v morebitni izvršbi glede tistih plačil, ki jih je opravil na podlagi začasne odredbe, opozicijski ugovor iz 8. točke 1. odstavka 55. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju. Ker je bila začasna odredba izdana na dan, ko je bila končana glavna obravnava, meje pravnomočnosti preživninske odločbe ne zajemajo plačil, ki so bila opravljena po izdaji začasne odredbe.

2.) Neutemeljen je revizijski očitek, da naj bi pritožbeno sodišče "s svojo obrazložitvijo poskušalo sanirati neskladja v obrazložitvi sodbe prvostopnega sodišča". Pritožbeno sodišče je namreč ugotovitve sodišča prve stopnje le sistematiziralo in naredilo pregledne ter s tem bolj jasne. Jim pa ni ničesar dodalo, odvzelo, niti jih ni spremenilo, pa tudi kakih "neskladij" (kar pavšalno očita revident) ni odpravljalo. Tudi revizijsko sodišče namreč ne vidi, v čem naj bi bili razlogi sodbe sodišča prve stopnje nerazumljivi ali protislovni, oziroma v čem naj bi obstajala "neskladja".

3.) Končno je pravilno tudi stališče pritožbenega sodišča, da sodišče ne more upoštevati kreditnih obveznosti toženca, pa čeprav te izvirajo iz skupnega premoženja. Odplačevanje kredita za stanovanjsko hišo namreč ni tako pomembno, kot je pomembno plačilo sredstev za preživljanje otroka, saj spadajo preživnine med privilegirane terjatve (prim. sodbo VS RS, št. II Ips 368/2002).

Ker je tako pritožbeno sodišče pravilno uporabilo materialno pravo (79. člen ZZZDR) in ker tudi ni zagrešilo očitanih postopkovnih kršitev, je revizijsko sodišče revizijo zavrnilo.