Jedro

Dolžnik je navedel, da je zastaranje začelo teči s končanjem izvršilnega postopka VL 6663/2010, ki naj bi po njegovem vedenju nastopilo 28. 1. 2011, in da se je izteklo s potekom 10 letnega zastaralnega roka. Začetek in konec je opredelil s konkretnimi dejstvi. To, da je kot datum pravnomočnega končanja izvršilnega postopka podal drugačen datum, kot ga je po vpogledu v izvršilni spis ugotovilo sodišče prve stopnje, ne pomeni, da svojemu trditvenemu bremenu ni zadostil.

Izrek

I.Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II.Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1.Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo dolžnikov ugovor (I. točka izreka) in mu naložilo, da sam nosi svoje ugovorne stroške (II. točka izreka).

2.Zoper to odločitev se pritožuje dolžnik po pooblaščencu. Navaja, da je bil po njegovem vedenju izvršilni postopek VL 6663/2010 zaključen 28. 1. 2011. Zaradi tega je menil, da je predmetna terjatev zastarala 28. 1. 2021. Kljub dejstvu, da je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je bil prej omenjeni postopek končan 24. 8. 2011, je ugovor zastaranje zavrnilo iz banalnega razloga. Presenečen je nad tem, da tega ugovora ni upoštevalo, in to kljub dejstvu, da je ugotovilo, kdaj je terjatev zastarala. Treba je upoštevati, da gre v konkretnem primeru za postopek izvršbe na podlagi izvršilnega naslova izpred skoraj 15 let. Izpostavlja tudi dejstvo, da upnik na dolžnikove ugovorne navedbe ni odgovoril. V takem primeru se štejejo trditve dolžnika za resnične in bi moralo sodišče prve stopnje že iz tega razloga v celoti ali delno ustaviti izvršbo, česar pa ni storilo.

3.Upnik je na pritožbo odgovoril. Pritožbenim navedbam je nasprotoval in pritrjeval odločitvi sodišča prve stopnje.

4.Pritožba je utemeljena.

5.V tej zadevi je upnik vložil predlog za izvršbo za izterjavo denarne terjatve na podlagi izvršilnega naslova - pravnomočnega in izvršljivega sklepa o izvršbi VL 6663/2010 z dne 22. 1. 2010. S sklepom o izvršbi, izdanim 6. 9. 2023, je sodišče prve stopnje dovolilo predlagano izvršbo z rubežem in cenitvijo dolžnikovih premičnin ter rubežem plače, določilo izvršitelja in dolžniku naložilo, da mora upniku povrniti izvršilne stroške. Dolžnik je v ugovoru z dne 11. 9. 2023 med drugim ugovarjal, da je nastopilo zastaranje terjatve. Navajal je, da je bil izvršilni postopek VL 6663/2010 končan že 28. 1. 2011 in da je takrat začel teči 10 letni zastaralni rok. V zvezi s tem je predlagal vpogled v omenjeni izvršilni spis in pridobitev podatkov o končanju izvršilnega postopka. Sodišče prve stopnje je temu dokaznemu predlogu sledilo in ugotovilo, da izvršilni postopek VL 6663/2010 ni bil končan 28. 1. 2011, temveč 24. 8. 2011. Vendar pa ugovoru zastaranja ni ugodilo, češ da upnik pravega datuma ni navajal in da dejstev, ki so pomembna za presojo utemeljenosti ugovora zastaranja, sodišče ne ugotavlja po uradni dolžnosti. To stališče je po oceni pritožbenega sodišča pretirano.

6.Res velja, da je presoja utemeljenosti ugovora zastaranja povezana z dejanskimi trditvami. Stranka, ki se na ta ugovor sklicuje, je dolžna navesti dejstva, ki se nanašajo na začetek in konec zastaralnega roka, ter za to ponuditi dokaze. Po oceni pritožbenega sodišča je dolžnik temu bremenu zadostil. Navajal je, da je zastaranje začelo teči s končanjem izvršilnega postopka VL 6663/2010, ki naj bi po njegovem vedenju nastopilo 28. 1. 2011, in da se je izteklo s potekom 10 letnega zastaralnega roka. Začetek in konec je opredelil s konkretnimi dejstvi. To, da je kot datum pravnomočnega končanja izvršilnega postopka podal drugačen datum, kot ga je po vpogledu v izvršilni spis ugotovilo sodišče prve stopnje, ne pomeni, da svojemu trditvenemu bremenu ni zadostil. Na to pritožba pravilno, sicer smiselno, opozarja. Zaradi napačnega izhodišča sodišče prve stopnje ugovora zastaranja ni vsebinsko obravnavalo. Poleg tega je v izpodbijanem sklepu navedlo, da upnik na dolžnikov ugovor ni odgovoril, vendar pa ni pojasnilo, ali je oziroma zakaj ni v zvezi s tem upoštevalo prvega odstavka 58. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ), ki določa, da se v tem primeru štejejo dolžnikove ugovorne navedbe za resnične. Tudi na ta vidik pritožba utemeljeno opozarja.

7.Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP, v zvezi s 15. členom ZIZ). V novem postopku naj upošteva gornje napotke ter o podanem ugovoru ponovno odloči.

8.Odločitev o pritožbenih stroških temelji na določbi tretjega odstavka 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.

-------------------------------

1Predlagana izvršba je bila v delu, ki se nanaša na rubež denarnih sredstev pri organizaciji za plačilni promet ter rubež, cenitev in prodajo nematerializiranih vrednostnih papirjev, zavrnjena.

2Prim. VSL sodba I Cpg 906/2015.

3Glede samega (ne)upoštevanja odgovora na ugovor naj preveri, ali je bil ugovor sploh pravilno vročen upniku, saj iz spisovnih podatkov izhaja, da je bil vročen družbi A., d.o.o. iz Ljubljane.

Zveza:

Zakon o izvršbi in zavarovanju (1998) - ZIZ - člen 53, 55, 55-11 Obligacijski zakonik (2001) - OZ - člen 335, 336, 336/1

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.