Jedro

Če ima posamezni upnik do družbenika (občine) samostojno terjatev na pogodbenem (na primer prvi odstavek 1012. člena OZ) ali zakonskem temelju, bo to lahko uveljavljal v morebitnem pravdnem postopku, v katerem bo zoper občino uveljavljal terjatev na samostojni podlagi. Ne more pa to vplivati na končanje tega stečajnega postopka.

Izrek

1. Pritožbi se zavrneta in se izpodbijani sklep potrdi.

2. Pritožnika krijeta vsak svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sklepom o končanju stečajnega postopka končalo stečajni postopek nad dolžnikom Javno komunalno podjetje Šalovci d. o. o., Šalovci, in razrešilo upravitelja.

2. Zoper sklep sta se pritožila upnika. Predlagata, da višje sodišče pritožbama ugodi in sklep o končanju stečajnega postopka razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

3. Na pritožbo je odgovoril upravitelj in predlagal njeno zavrnitev.

4. Pritožbi nista utemeljeni.

5. Pritožbi obeh pritožnikov sta vsebinsko v bistvenem enaki, zato višje sodišče v nadaljevanju nanju odgovarja hkrati, prvemu pritožniku pa odgovarja še na pritožbeno navedbo glede solidarnega poroštva.

6. Sodišče izda sklep o končanju stečajnega postopka (376. člen Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju – ZFPPIPP), če na podlagi končnega poročila, ki ga upravitelj predloži po opravljeni končni razdelitvi, ugotovi, da je izvršitelj opravil vsa dejanja, ki jih je bilo treba opraviti v stečajnem postopku (375. člen ZFPPIPP, zlasti 4. točka drugega odstavka in 2. točka tretjega odstavka).

7. Pritožnika zatrjujeta, da bi moral upravitelj edino družbenico stečajnega dolžnika pozvati, da zagotovi sredstva za poplačilo upnikov. Ta je upnikom odškodninsko odgovorna, ker ne glede na 7. člen Zakona o gospodarskih družbah – ZGD-1 ni zagotovila solventnosti družbe, ni zagotovila manjkajočih sredstev za poplačilo upnikov. Ti so s tem dejansko financirali izgradnjo komunalne infrastrukture, ki je nato prešla na občino, zato naj ona odgovarja upnikom. Drugi pritožnik, smiselno pa tudi prvi pritožnik, navaja, da je prenos premoženjskih upravičenj na občino nezakonit. Občina je kot družbenica imela odločilen vpliv na poslovanje stečajnega dolžnika. Stečajni dolžnik je javno podjetje. Čeprav je v Odloku o ustanovitvi javnega komunalnega podjetja Šalovci d. o. o. (Uradni list, RS, št. 21/2004; v nadaljevanju: Odlok) določeno, da občina za obveznosti družbe ne odgovarja, je treba upoštevati njen prevladujoči vpliv. Pritožnika se sklicujeta na ZGD-1 (konkretno 7. člen zakona), Zakon o preglednosti finančnih odnosov in ločenem evidentiranju različnih dejavnosti – ZPFOLERD (konkretno 3. in 4. člen zakona) in s tem v zvezi Direktivo 2006/111/es, Zakon o gospodarskih javnih službah – ZGJS, Zakon o javnih financah – ZJF (konkretno 67. člen zakona) in Odlok (konkretno 6., 8. in 16. člen).

8. Višje sodišče ugotavlja, da je upravitelj v končnem poročilu (p. d. 113) sodišču predlagal končanje postopka. Iz njega izhaja: (1) da je unovčena vsa stečajna masa (67.154,09 EUR), iz katere so bili poplačani upniki v končnem deležu, kot je določeno na 2. strani končnega poročila; in (2) da so opravljena vsa potrebna dejanja upravitelja. Pritožnika smiselno izpodbijata drugo ugotovitev sodišča, tj. da so opravljena vsa potrebna dejanja upravitelja. Zatrjujeta namreč, da bi moral upravitelj edinega družbenika pozvati, da zagotovi sredstva za poplačilo upnikov. Pri tem navajata v prejšnji točki povzete predpise in Odlok, vendar že iz pritožbenih navedb izhaja, da omenjeni predpisi niso podlaga za pritožbeno stališče, da upravitelj ni opravil vseh obveznosti, ki jih je po zakonu bil dolžan opraviti. Takšne določbe pritožnika ne citirata, tudi višje sodišče je ne vidi. Kaj takšnega tudi ne izhaja iz članka, ki ga omenja drugi pritožnik (B. Brezovnik: Aktualna vprašanja pravne ureditve javnega podjetja v Sloveniji, Lex Localis – Revija za lokalno samoupravo, let. 7., št. 2). Nasprotno, pritožnika navajata, da je v Odloku izrecno določeno, da občina za obveznosti javnega podjetja ne odgovarja (16. člen Odloka; nanj je opozoril tudi upravitelj v odgovoru na pritožbo).

9. Slednjega sicer pritožnika nista izrecno zatrjevala, ker pa sta zatrjevala nezakonit prehod premoženja na družbenika stečajnega dolžnika, je višje sodišče pritožbo vseeno preizkusilo še skozi pravila pododdelka 5. 8. 3. ZFPPIPP, ki določa posebna pravila za uveljavitev zahtevkov do osebno odgovornih družbenikov stečajnega dolžnika. Ta pravila se uporabljajo tudi v stečajnem postopku nad kapitalsko družbo, za obveznosti katere po zakonu ali njenih pravilih odgovarjajo tudi njeni družbeniki (2. točka 348. člena ZFPPIPP). Sem sodi tudi odgovornost družbenikov za obveznosti družbe na podlagi spregleda pravne osebnosti (8. člen ZGD-1; prim. sklep VSL, I Cpg 978/2012 z dne 17. 10. 2012), ki ga od začetka stečajnega postopka lahko za upnike uveljavlja le upravitelj (prvi1 do tretji2 odstavek 350. člena ZFPPIPP). Takega postopka pritožnika nista sprožila pred začetkom tega stečajnega postopka, ni ga sprožil niti upravitelj, zato ne obstoji (formalna ovira) za končanje postopka. Zgolj dejstvo, da je javno podjetje končalo v stečaju in da torej obveznosti do upnikov niso v celoti poplačane, ne tvori zakonskega dejanskega stanu spregleda pravne osebe. Temelj in bistveni razlog za spregled pravne osebe je zloraba pravne osebe, tega pa pritožnika ne navajata.

10. Pritožnika nadalje navajata še, da naj bi bil upravitelj odškodninsko odgovoren, ker zoper občino ni uveljavljal zahtevka, da zagotovi sredstva za poplačilo upnikov. Višje sodišče se do očitka o odškodninski odgovornosti upravitelja ne bo opredeljevalo, ker to ni predmet odločanja sodišča ob izdaji sklepa o končanju stečajnega postopka (glej razloge v 6. točki te obrazložitve). Prvi pritožnik tudi navaja, da se je občina z Izjavo o priznanju dolga z dne 10. 3. 2014 zavezala kot porok in plačnik poravnati v izjavi navedeni dolg do upnika. To za odločitev o pritožbi ne more biti pomembno. Če ima posamezni upnik do družbenika (občine) samostojno terjatev na pogodbenem (na primer prvi odstavek 1012. člena Obligacijskega zakonika – OZ) ali zakonskem temelju, bo to lahko lahko uveljavljal v morebitnem pravdnem postopku, v katerem bo zoper občino uveljavljal terjatev na samostojni podlagi. Ne more pa to vplivati na končanje tega postopka.

11. Višje sodišče je odgovorilo na pritožbene navedbe, za katere je presodilo, da so odločilnega pomena (prvi odstavek 360. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP). Izrecno zatrjevani pritožbeni razlogi niso podani, in ker tudi niso podani pritožbeni razlogi, na katere je višje sodišče pazilo po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP), je pritožbi zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

12. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na prvem odstavku 129. člena ZFPPIPP.

Ta pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.

1 Z začetkom stečajnega postopka preneha pravica upnikov uveljavljati zahtevke iz prvega odstavka tega člena proti osebno odgovornim družbenikom.

2 Z začetkom stečajnega postopka pridobi upravitelj pravico za račun stečajne mase uveljaviti zahtevke iz prvega odstavka tega člena proti osebno odgovornim družbenikom.