Jedro

Ker po presoji sodišča niso izpolnjeni pogoji, ki jih določa 50. člen ZRud-1 za podaljšanje že podeljene rudarske pravice, je sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je tožena stranka odločila, da se zavrne vloga stranke A. d.o.o., ... (tožeča stranka v tem sporu) za podaljšanje rudarske pravice. V obrazložitvi navaja, da je tožeča stranka 15. 1. 2014 upravni organ z vlogo zaprosila za podaljšanje rudarske pravice. Vloga je v skladu s 1. točko prvega odstavka 50. člena Zakona o rudarstvu (v nadaljevanju ZRud-1) pravočasna. Stranka v nadaljevanju navaja vse listine in dokazila, ki so bila že predložena pri prvi izdaji odločbe (gre za ponovljeni postopek odločanja). V smernicah številka 1-III-97/4-0-06/LS z dne 17. 5. 2004 se je Zavod RS za varstvo narave v točki 2.2. opredelil do posega in zapisal: „Ker je nameravani poseg v nasprotju z varstvenimi usmeritvami predlagamo, da se koncesija za izkoriščanje mineralne surovine v kamnolomu B. podeli le za čas, ki je potreben za dokončanje sanacije kamnoloma in količine odvzetih mineralnih surovin, ki nastanejo ob izvedbi končne sanacije, ob upoštevanju varstvenih usmeritev za ravnanje na območju podzemeljske geomorfološke naravne vrednote“. Iz Lokacijske informacije, številka 35010-0179/26 dne 24. 4. 2006, ki jo je za isti postopek pridobilo ministrstvo, izhaja, da je osnovna namenska raba za kamnolom B. območje gozdov oziroma območje kmetijskih zemljišč, podrobnejša namenska raba pa ni navedena, ker v prostorskih aktih ni bila določena. V času podelitve rudarske pravice ni bilo mogoče podeliti koncesije za sanacijo in je bilo mogoče le podeliti koncesijo za gospodarsko izkoriščanje mineralne surovine, ki je vključevala tudi sanacijo. Pri sanaciji kamnoloma namreč tudi nujno pride do izkoriščanja, saj je treba za dosego rešitev iz tehnične dokumentacije (naklon brežin) odstraniti oziroma pridobiti določeno količino mineralne surovine, ni pa namen sanacije, da se poseg v okolje poveča. 2. Koncesijska pogodba je bila sklenjena 20. 1. 2009 in sicer z namenom sanacije kamnoloma B. za obdobje 5 let. Da se je stranka ves čas postopka podelitve rudarske pravice, podpisa koncesijske pogodbe in izdaje enotnega dovoljenja zavedala, da je možno pridobiti rudarsko pravico le za sanacijo kamnoloma, izhaja tudi iz Enotnega dovoljenja UE Šmarje pri Jelšah številka 361-6/28-12 z dne 25. 3. 2009. V nadaljevanju navaja točke tega izreka.

3. Dejstvo, da koncesije ni mogoče ponovno podeliti, izhaja tudi iz Splošnega načrta gospodarjenja z mineralnimi surovinami. ZRud-1 določa v šesti alinei četrtega odstavka 35. člena kot pogoj, da ministrstvo predlaga Vladi RS izdajo koncesijskega akta, če je predlagani pridobivalni prostor v skladu z državno rudarsko strategijo. Skladno z drugim odstavkom 154. člena ZRud-1 se do sprejema državne rudarske strategije, kot državna rudarska strategija po tem zakonu uporablja splošni načrt gospodarjenja z mineralnimi surovinami iz 6. člena ZRud-1. Splošni načrt gospodarjenja z mineralnimi surovinami pa v 4. poglavju (način in pogoji izvajanja) določa, da naj sanacija traja do 5 let. 4. Tožeča stranka v tožbi uveljavlja tožbene razloge nepravilne ugotovitve dejanskega stanja, kršitev določb postopka in nepravilno uporabo materialnega prava. Navaja, da tožena stranka tudi v ponovljenem postopku ni ugotavljala dejanskega stanja v smeri napotkov sodišča in izpodbijana odločba ne da odgovora na vprašanje, ali je kamnolom B. že saniran, kot je to navedeno v koncesijski pogodbi. Dejstvo je, da kamnolom še ni saniran in tega tožena stranka noče ugotoviti. Če bi tožena stranka dokazno presodila Enotno dovoljenje z dne 25. 3. 2009, bi morala ugotoviti, da je bilo tožeči stranki izdano dovoljenje za izkoriščanje in izvajanje del pri izkoriščanju mineralne surovine, vključno s sanacijo kamnoloma B. druga faza po skrajšanem postopku kot enotno dovoljenje. V 2. točki tega dovoljenja, kjer so določene obveznosti nosilca rudarske pravice je v zadnji alinei določeno, da mora nosilec pred popolno in trajno opustitvijo izvajanja rudarskih del izdelati vso potrebno tehnično dokumentacijo za dokončno sanacijo okolja in odpravo posledic izvajanja rudarskih del in pridobiti dovoljenje za opustitev izkoriščanja. Da kamnolom še ni saniran, in da na pridobivalnem prostoru še vedno obstajajo zaloge mineralne surovine, je toženi stranki znano na podlagi Potrdila o stanju zalog in virov mineralne surovine z dne 18. 6. 2015, s katerim se potrjujejo bilančne in odkopne zaloge tehničnega kamna - apnenca v pridobivalnem prostoru B. s stanjem 31. 12. 2013. Potrdilo je izstavljeno na predlog Komisije za ugotavljanje zalog in virov mineralnih surovin z dne 29. 5. 2015, ki je strokovno pregledala Elaborat o klasifikaciji in kategorizaciji izračunanih zalog in virov mineralnih surovin številka ELZ-1/2014 maj 2014, ki ga je za tožečo stranko kot naročnika izdelalo podjetje C. d.o.o. Elaborat je sestavni del potrdila. Tožena stranka ugotavlja tudi, da je pred kratkim preverila in dokončno uredila meje pridobivalnega prostora in da je ta ureditev pridobivalnega prostora upoštevana v Dopolnitvah elaborata. Elaborat je bil dopolnjen med drugim tudi s sklepom UE Šmarje pri Jelšah, številka 361-1/2014-2 z dne 17. 12. 2014, s katerim se popravlja območje pridobivalnega prostora za izkoriščanje kamnoloma B. 5. Tako je bila tožena stranka zaradi vprašanja ali kamnolom še ni saniran, vsekakor dolžna upoštevati in dokazno presoditi potrdilo in elaborat, na podlagi katerega je potrdilo izdano. Iz elaborata pod točko 1.8.2. na strani 17 izhaja, kako bo potekala sanacija kamnoloma po končanem pridobivanju (to je namreč ena izmed obveznosti nosilca rudarske pravice iz enotnega dovoljenja). Tako je tudi to nedvoumen dokaz o tem, da sanacija kamnoloma B. še ni končana, in da namen, za katerega je bilo tožeči stranki izdano enotno dovoljenje še ni dosežen. Izpodbijana odločba tako dejansko onemogoča izvedbo sanacije kamnoloma B. in dosego namena iz enotnega dovoljenja.

6. Glede na vse navedeno bi morala tožena stranka ob pravilni uporabi 50. člena ZRud-1 tožeči stranki podaljšati rudarsko pravico za izkoriščanje. Tožena stranka se namreč niti ne dotika določbe 50. člena ZRud-1 in ne ugotavlja dejanskega stanja v smeri materialne določbe, ki bi jo morala uporabiti. Uporabila pa je določbe, ki ne pridejo v poštev. Zavrnitev podaljšanja rudarske pravice opira na 151. člen ZRud-1 in podaja nejasne razloge o tem, da za to območje ni izdelan občinski podrobni prostorski načrt, zaradi česar pristojno ministrstvo v okviru sklepanja koncesijske pogodbe ne more potrditi rudarskega projekta. V skladu s prvim odstavkom 50. člena ZRud-1 bi med drugim morala ugotoviti, ali je pridobivalni prostor skladen z dokumenti urejanja prostora in to skladnost preveriti na način, kot ga določa 36. člena ZRud-1. Tožena stranka je s strani Občine Šmarje pri Jelšah že prejela Potrdilo o skladnosti pridobivalnega prostora in njegove rabe z dokumenti urejanja prostora z dne 31. 7. 2014 pod številko 35010-3189/2014-4, zato tožena stranka neskladja ne more ugotoviti. Ker je tožena stranka potrdila Elaborat, katerega del so tudi skice dovoljenega pridobivalnega prostora kamnoloma B. in ugotovitev same tožene stranke v Potrdilu z dne 18. 6. 2015, da je preverila in dokončno uredila meje pridobivalnega prostora in da je ta ureditev meje pridobivalnega prostora upoštevana v Dopolnitvah elaborata, tožena stranka zavrnitve podaljšanja rudarske pravice ne more utemeljevati na podlagi določila 151. člena ZRud-1. 7. Glede na navedeno tožeča stranka predlaga, da se odločba tožene stranke odpravi in vrne toženi stranki v ponoven postopek. Predlaga tudi povrnitev stroškov, ki jih v tožbi zaznamuje.

8. Tožena stranka na tožbo ni odgovorila.

9. Tožba ni utemeljena.

10. V ponovljenem postopku odločanja, je tožena stranka sledila napotilom sodišča v sodbi IV U 249/2014-8 z dne 2. 6. 2015 in po presoji sodišča na podlagi pravilno ugotovljenega dejanskega stanja uporabila pravilne predpise, zato sodišče v izogib ponavljanju dejanskih in pravnih razlogov ponovno ne navaja, ker jim v celoti sledi (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1), v zvezi s tožbenimi ugovori pa še dodaja:

11. Neutemeljeni so tožbeni ugovori, da je odločitev tožene stranke nepravilna glede na to, da iz predloženih dokaznih listin nedvomno izhaja, da kamnolom še ni saniran. 50. člen ZRud-1 določa možnost podaljšanja časa veljavnosti rudarske pravice za izkoriščanje (v tem primeru tehničnega kamnoloma - apnenca) pod določenimi pogoji. Med drugim se v 5. točki prvega odstavka kot pogoj določa, da je pridobivalni prostor skladen z dokumenti urejanja prostora. Kot je tožena stranka že obrazložila v izpodbijani odločbi, ZRud-1 v prvem odstavku 151. člena opredeljuje, da se za prostorske akte, namenjene rudarstvu po tem zakonu z dnem uveljavitve zakona štejejo tisti prostorski akti po Zakonu o načrtovanju, s katerimi je za območje urejanja kot namenska raba prostora določena raba za namen izkoriščanja določene vrste mineralnih surovin. Glede na tretji odstavek 8. člena tega zakona pa je mogoče v skladu z ZRud-1 rudarsko pravico podeliti na zemljiščih, ki so za ta namen predvidena po namenski rabi in ne na podlagi dopustnih gradenj oziroma posegov, kot je to veljajo v času podelitve rudarske pravice. Enako mnenje izhaja tudi iz smernic Zavoda RS za varstvo narave, številka 1-III-97/4-0-06/LS z dne 17. 5. 2006, ki se je v točki 2.2. opredelil do posega in zapisal: „da je nameravani poseg v nasprotju z varstvenimi usmeritvami zato predlagajo, da se koncesije za izkoriščanje mineralne surovine v Kamnolomu B. podeli le za čas, ki je potreben za dokončanje sanacije kamnoloma in količine odvzetih mineralnih surovin, ki nastanejo ob izvedbi končne sanacije ob upoštevanju varstvenih usmeritev za ravnanje na območju podzemeljske geomorfološke naravne vrednote“. Enako izhaja tudi iz Lokacijske informacije številka 35010-0179/26 z dne 24. 4. 2006, da je osnovno namenska raba za Kamnolom B. območje gozdov oziroma območje kmetijskih zemljišč, podrobnejša namenska raba pa ni navedena, ker v prostorskih aktih ni bila določena. Vse navedeno pa je tudi v skladu s četrtim poglavjem Splošnega načrta gospodarjenja z mineralnimi surovinami iz 6. člena ZRud-1, ki določa način in pogoje izvajanja in med drugim v 4. poglavju, da naj sanacija traja do 5 let. 12. Ker tudi po presoji sodišča niso izpolnjeni pogoji, ki jih določa 50. člen ZRud-1 za podaljšanje že podeljene rudarske pravice, je sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1, ker je ugotovilo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijane odločbe pravilen in je upravni akt na zakonu utemeljen.

13. Odločitev o stroških postopka temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem trpi vsaka stranka svoje stroške postopka, če sodišče tožbo zavrne.