Jedro

Če je toženka navedla, da je tožeči stranki (že) izjavila pobot in da je zato njena terjatev prenehala, ne gre za procesni ugovor pobota, pač pa za (materialnopravni) ugovor ugasle pravice.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje v V., VI. in VIII. točki razveljavi ter vrne v tem obsegu istemu sodišču v novo sojenje.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je ustavilo postopek za umaknjeni del zahtevanih 11.671 EUR (I.), nato pa pobotalo toženkino terjatev 5446,76 EUR s tolikšno tožničino (II. do IV.), presežek ugotovljene tožničine terjatve 593,20 EUR (V.) pa naložilo toženki v plačilo pod pogoji veljavne prisilne poravnave nad njo, in sicer mora tožnici plačati 330,41 EUR do 6. 2. 2017, sicer pa od tega datuma naprej tečejo obresti (VI.). Znesek 593,20 EUR predstavlja vsoto obresti po treh računih od njihove zapadlosti do 23. 8. 2011, ko je toženka plačala po pobotu preostali del glavnice, in sicer od 4848 EUR (račun 3) od 28. 1. 2011, od 4584 EUR (račun 7) od 28. 2. 2011 in od 4824 EUR (račun 26) od 27. 4. 2011. V presežku je sodišče tožbeni zahtevek zavrnilo (VII.) in odločilo, da vsaka stranka sama krije svoje stroške postopka (VIII).

2. Toženka se proti V., VI. in VIII. točki pritožuje. Meni, da tožnica po umiku ni več zahtevala kapitaliziranih obresti, zato sodišče ne bi smelo upoštevati, da se natekle obresti še naprej obrestujejo. S tem je zahtevek prekoračilo. Pogoji za pobot so se stekli 31. 3. 2011, ne pa 23. 8. 2011. Sodišče je do tedaj samoiniciativno obračunalo obresti. Posledično meni, da je napačno odločeno tudi o stroških postopka. Predlaga, da se izpodbijani del sodbe ustrezno spremeni in opredeljuje še pritožbene stroške.

3. Tožnica na pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Izpodbijanega dela sodbe se ne da preizkusiti, saj manjkajo razlogi o odločilnih dejstvih, s čimer je podana absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka po 14. tč. 2. odst. 339. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP), kar je po 1. odst. 354. čl. tega zakona narekovalo razveljavitev sodbe v izpodbijanem delu.

6. Tožnica je s tožbo zahtevala 17.172 EUR, in sicer na podlagi štirih računov, izdanih toženki kot naročnici storitev po Pogodbi o storitvah organiziranja in varovanja premoženja. Izpolnitev tožnice ni bila sporna v obsegu treh računov: sodišče prve stopnje je tako ugotovilo obveznost toženke, da plača tožnici po računu 3 4848 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 28. 1. 2011 dalje do plačila, po računu 7 4584 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 28. 2. 2011 do plačila ter po računu 26 4824 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 27. 4. 2011 do plačila. Skupaj je znašala dolgovana glavnica torej 14.256 EUR.

7. Dalje je sodišče ugotovilo kot nesporno, da je toženka 23. 8. 2011 plačala 8809,24 EUR glavnice. Ugotovilo je še, da je imela toženka do tožnice terjatev v višini 5446,76 EUR, ki je zapadla očitno pred terjatvami tožnice do toženke.

8. Najprej je treba poudariti, da je sodišče napačno presodilo, da je toženkin ugovor pobota procesne narave. Gre namreč za materialnopravni ugovor pobotanja (po 311. čl. Obligacijskega zakonika; OZ), torej za ugovor ugasle pravice (v obsegu pobotanja).(1) Toženka namreč v ugovoru (zoper sklep o izvršbi) izrecno navede, da je (že) izjavil(a) pobot in da je upnikova terjatev prenehala (glej 2. odst. IV. točke ugovora toženke z dne 26. 8. 2011, str. 2).(2)

9. Ključna napaka sodbe, ki onemogoča preizkus tega, ali je pravilna in zakonita, pa je pomanjkanje ugotovitve, kdaj je toženkina v pobot stavljena terjatev zapadla in kdaj je torej prišlo do pobotanja ter s katero tožničino terjatvijo se je pobotala (očitno prej zapadla) terjatev toženke.

10. Pritožbeno sodišče tako niti ne more ugotoviti, ali je tožbeni zahtevek prekoračen. Tožnica je sicer res zahtevala obresti od zapadlosti posameznega računa dalje do plačila, a ker ni jasno, do kdaj so obresti tekle in od katerega zneska, ker ni jasno, kdaj naj bi vsaj del terjatve tožnice ugasnil zaradi pobota, se ne da preveriti, ali je – upoštevajoč še nesporno plačilo zneska 11.671 EUR - ostalo za plačilo še kaj.

11. Na podlagi navedenega je bilo treba ugoditi pritožbi toženke in vrniti zadevo v še spornem delu v novo sojenje (1. odst. 354. čl. ZPP). V novem sojenju naj sodišče prve stopnje ne ugotavlja terjatve v izreku svoje sodbe, saj ne gre za ugovor procesnega pobotanja, pač pa naj dejansko ugotovi, kdaj je zaradi toženkine terjatve del tožničine prenehal, del pa se je naprej obrestoval do plačila. Če je za plačilo ostalo še kaj (seveda samo še v okviru še spornega zneska), naj v tem delu vzdrži sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 110531/2011 v veljavi ter o stroških postopka odloči glede na (ne)uspeh pravdnih strank, ki že sedaj očitno ne narekuje tega, da vsaka krije svoje (2. in 3. odst. 154. čl. ZPP).

12. Odločitev o stroški pritožbenega postopka temelji na določbi 3. odst. 165. čl. ZPP: če se izpodbijana odločba razveljavi, se odločitev o stroških postopka v zvezi s pravnim sredstvom pridrži za končno odločbo.

(1) Prim. Wedam Lukić D., Pravdni postopek, Zakon s komentarjem, GV Založba in Uradni list Ljubljana 2009, 3. knjiga, str. 158. (2) Pobotna izjava izhaja iz računa z dne 16. 3. 2011 (2011/89-SP079).