Jedro

Vrhovno sodišče je že v zadevi opr. št. II Ips 123/2011 zavzelo stališče, da v primeru, ko bivši zakonec zahteva izplačilo protivrednosti svojega deleža na račun opravljenih skupnih vlaganj, sicer ni mogoče vztrajati pri nujnem sosporništvu na aktivni strani, da pa mora imeti, če delitev skupnega premoženja pred tem ni bila opravljena, drugi zakonec možnost sodelovanja v tej pravdi.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Tožnica je s tožbo od sodišča zahtevala, naj razsodi, da ji je toženec, ki je bivši tast, dolžan izplačati 35.000,00 EUR na račun vlaganj v njegovo nepremičnino. Navedla je, da sta z bivšim možem v tastovo nepremičnino skupaj vložila 70.000,00 EUR, da je za ta znesek toženec obogaten in ji je upoštevajoč zakonsko domnevo o 1/2 deležu na skupnem premoženju, dolžan izplačati polovico te vrednosti.

2. Sodišče prve stopnje je tožbeni zahtevek zavrnilo iz dveh razlogov. Navedlo je, da bi moral biti glede na to, da tožnica z zahtevkom za izplačilo 35.000,00 EUR uveljavlja tudi že delitev skupnega premoženja, bodisi na aktivni bodisi na pasivni strani udeležen tudi njen bivši mož. Poleg tega je odločilo, da je njen tožbeni zahtevek zastaral. 3. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožnice zavrnilo in je sodbo sodišča prve stopnje potrdilo. Navedlo je, da odločitev sodišča prve stopnje glede zastaranja ni pravilna, da pa je sodišče prve stopnje pravilno odločilo, da bi res moral biti - glede na to, da skupno premoženje bivših zakoncev še ni razdruženo - bodisi na pasivni bodisi na aktivni strani v pravdi udeležen tudi njen bivši mož, ali pa bi morala tožnica najprej doseči delitev skupnega premoženja. Poleg tega je navedlo tudi, da tožnica ni upravičena do izplačila vrednosti vlaganj ampak do povračila protivrednosti, za katero je toženec zaradi njenih vlaganj obogaten. Opozorilo je, da pa tožnica ne zahteva povrnitve večvrednosti nepremičnine ampak povrnitev vlaganj, opravljenih v toženčevo nepremičnino.

4. Zoper takšno odločitev vlaga predlog za dopustitev revizije tožnica. Navaja, da se strinja z ugotovitvijo sodišča prve stopnje, da imata tožnica in njen bivši mož do toženca skupno terjatev iz naslova vlaganj, vendar meni, da bi bilo nesmiselno od bivših zakoncev zahtevati, da skupaj vložita tožbo, saj je navedena denarna obveznost na upniški strani deljiva, na aktivni strani pa tudi ni enotnega in nujnega sosporništva. Sklicuje se na zadeve Vrhovnega sodišča, opr. št. II Ips 846/2008, II Ips 163/2007 in II Ips 711/2005. Navaja tudi, da je zatrjevala, da se je vrednost nepremičnine povečala za vrednost vlaganj in da je za toliko toženec obogaten, za ugotovitev višine vrednosti pa je predlagala postavitev izvedenca gradbene stroke. Sklicuje se na zadevo Vrhovnega sodišča II Ips 125/2011, II Ips 182/2006 in II Ips 87/98. 5. Predlog ni utemeljen.

6. Glavni razlog za potrditev odločitve o zavrnitvi tožbenega zahtevka je bilo dejstvo, da tožnica v pravdo ni pritegnila svojega bivšega moža. Pri tem sodišče druge stopnje ni navedlo, da bi moral bivši mož nujno nastopati na aktivni strani, ampak je navedlo, da bi moral biti stranka postopka, torej bi bil lahko udeležen na pasivni strani ali pa bi morala biti pred tem opravljena delitev skupnega premoženja. Vrhovno sodišče je že v zadevi opr. št. II Ips 123/2011 zavzelo enako stališče. Odločilo je, da v primeru, ko bivši zakonec zahteva izplačilo protivrednosti svojega deleža na račun opravljenih skupnih vlaganj, sicer ni mogoče vztrajati pri nujnem sosporništvu na aktivni strani, da pa mora imeti, če delitev skupnega premoženja pred tem ni bila opravljena, drugi zakonec možnost sodelovanja v tej pravdi.

7. Vrhovno sodišče Republike Slovenije je na ključno vprašanje v tej pravdni zadevi že odgovorilo, zato je predlog za dopustitev revizije zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP).