8/7-1993

S K L E P

Ustavno sodišče je na seji dne 8/7-1993 obravnavalo pobudo Rudolfa Bizaja iz Cerknice in

s k l e n i l o :

Ustavno sodišče pobude ne sprejme in ne začne postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti 3., 8., 9., 10., 22., 23. in 30. člena statuta Javnega podjetja Ljubljanske tržnice p.o. z dne 18/12-1992.

O b r a z l o ž i t e v

Pobudnik predlaga, naj ustavno sodišče oceni ustavnost in zakonitost v izreku sklepa navedenih določb statuta, ker naj bi bila določba 3. člena v nasprotju s 3. in 82. členom zakona o podjetjih, saj sporna določba ne navaja sredstev, ki se vnašajo v javno podjetje, določba 30. člena pa naj bi bila v nasprotju s 3. členom zakona o podjetjih, ker delavskemu svetu ne daje pristojnosti nad celotnim upravljanjem javnega podjetja. Določbe 8., 9. in 10. člena naj bi bile v nasprotju z zakonom o trgovini, ker dejavnosti tržnice ne štejejo za storitve v trgovini, ampak izhajajo pri njihovi opredelitvi iz zakona o komunalnih dejavnostih. Določbi 22. in 23. člena naj bi bili v nasprotju z odločbami ustavnega sodišča, št. U-I-36/91, U-I-37/91 in U-I-38/91 z dne 3. oktobra 1991.

Svoj pravni interes pobudnik izkazuje s tem, da je bil v.d. direktorja Družbenega podjetja Ljubljanske tržnice p.o. in vseh njegovih pravnih naslednikov, bil pa je tudi direktor podjetja Ljubljanske tržnice d.o.o.. Funkcija mu je prenehala z vpisom Javnega podjetja Ljubljanske tržnice p.o. v sodni register dne 15/6-1992. To podjetje ob prevzemu funkcije novega direktorja, to je 2/9-1992, ni imelo nobenih pravnih aktov, zato ni mogel uveljavljati pravic iz pogodbe o zaposlitvi. Po sprejemu statuta dne 18/12-1992 je bil v bolniškem staležu in ker kljub večkratnemu urgiranju ni dobil statuta, tudi ni mogel uveljaviti pravic iz delovnega razmerja. Navaja, da z odpravo izpodbijanih statutarnih določb pričakuje lažjo uveljavitev pravic iz delovnega razmerja in pogodbe o zaposlitvi. V fazi zbiranja podatkov in pojasnil, potrebnih za odločitev o tem, ali naj ustavno sodišče začne postopek, je nasprotni udeleženec sporočil, da je pobudniku prenehalo delovno razmerje pri njem dne 16/1-1993.

Ustavno sodišče pobude ni sprejelo.

Po določbi drugega odstavka 162. člena ustave da lahko vsakdo pobudo za začetek postopka pred ustavnim sodiščem, če izkaže svoj pravni interes. Izkazan pravni interes je torej z ustavo določena procesna predpostavka za začetek postopka pred ustavnim sodiščem na podlagi pobude.

Pobudnikova navedba, da z odpravo izpodbijanih statutarnih določb pričakuje lažjo uveljavitev pravic iz delovnega razmerja in pogodbe o zaposlitvi, ni utemeljena. Izpodbijane določbe statuta niso v nikakršni povezavi s pobudnikovimi pravicami iz delovnega razmerja oziroma pogodbo o zaposlitvi in se zato z morebitno ugoditvijo njegovi pobudi njegov pravni položaj ne bi spremenil in zaradi tega tudi ne bi pridobil nobene pravne koristi. Ker pobudnik svojega pravnega interesa ni izkazal, ustavno sodišče pobude ni sprejelo in ni začelo postopka. Glede na to ustavno sodišče sploh ni ugotavljalo, ali imajo izpodbijane določbe statuta naravo splošnega akta, izdanega za izvrševanje javnih pooblastil, o čigar skladnosti z ustavo, zakoni, podzakonskimi predpisi je ustavno sodišče pristojno odločati po 5. alinei prvega odstavka 160. člena ustave.

Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi drugega odstavka 162. člena ustave in 7. člena ustavnega zakona za izvedbo ustave, ob uporabi 15. člena zakona o postopku pred Ustavnim sodiščem SRS (Uradni list SRS, št. 39/74 in 28/76).

P r e d s e d n i k

dr. Peter Jambrek