Jedro

Sodišče prve stopnje preloži narok iz upravičenih razlogov.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi prvostopna sodba v III. in IV. točki izreka.

II. Tožena stranka sama nosi svoje pritožbene stroške.

III. Tožena stranka je dolžna povrniti tožeči stranki pritožbene stroške v znesku 373,32 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi za čas zamude.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo in sklepom odločilo, (I). da se dovoli sprememba tožbe s povečanjem obstoječega zahtevka za znesek 1.287,44 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 20. 10. 2021 dalje do plačila, (II). da se zaradi delnega umika tožbe za plačila zneska 140,64 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 20. 10. 2021 dalje do plačila in za plačilo zakonskih zamudnih obresti od zneskov: - 622,20 EUR od 16. 6. 2021 do 31. 3. 2021, - 1.317,60 EUR od 18. 6. 2021 do 31. 3. 2022, - 201,30 EUR od 25. 6. 2021 do 31. 3. 2022, - 115,90 EUR od 1. 7. 2021 do 31. 3. 2022, - 1.525,00 EUR od 16. 7. 2021 do 31. 3. 2022, - 915,00 EUR od 16. 7. 2021 do 31. 3. 2022, - 1.207,80 EUR od 30. 8. 2021 do 31. 3. 2022, - 805,20 EUR od 30. 8. 2021 do 31. 3. 2022, - 805,20 EUR od 30. 9. 2021 do 31. 3. 2022 in - 341,60 EUR od 9. 10. 2021 do 31. 3. 2022, postopek v tem obsegu ustavi, (III.) ter naložilo toženi stranki, da je dolžna v roku 15 dni od prepisa sodbe plačati tožeči stranki znesek 7.856,80 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 1. 4. 2022 dalje do plačila ter stroške v višini 1.570,01 EUR v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki začno teči prvi dan po izteku roka za izpolnitev, do plačila.

2. Zoper prvostopno sodbo v tretji in četrti točki izreka, se je pravočasno pritožila tožena stranka iz vseh pritožbenih razlogov ter predlagala, da naslovno sodišče pritožbi ugodi ter zavrne tožbeni zahtevek, podredno pa, da razveljavi sodbo in jo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek ter priglasila stroške.

Navedla je, da je sodišče zagrešilo bistveno kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku, ker toženi stranki v dokaznem postopku ni dalo možnosti obravnave pred sodiščem, saj je narok za glavno obravnavo izvedlo kljub odsotnosti tožene stranke, ki je že od 16. 7. 2022 dalje v bolniškem staležu, kar izhaja iz priložene dokumentacije, odpustnega pisma UKC Ljubljana z dne 16. 7. 2022. Od prekinitve hospitalizacije je direktor tožene stranke neprekinjeno v bolniškem staležu, ki še vedno ni zaključen. Prilaga zdravniško potrdilo z dne 13. 9. 2022, ki mu je bilo izdano za obdobje treh mesecev in je veljalo v času naroka za glavno obravnavo, ki se ga tožena stranka upravičeno ni mogla udeležiti. Prilaga tudi zdravniško potrdilo z dne 16. 1. 2023 in z dne 24. 3. 2023, ki potrjuje, da je direktor tožene stranke še vedno v bolniškem staležu. Tožena stranka zaradi bolezni direktorja ne posluje. Za toženo stranko je za sprejemanje pošiljk pooblaščena oseba v A., ki je prejela tudi sodno pisanje. Direktor A. A. je edini zakoniti zastopnik tožene stranke in kot odgovorna oseba lahko edino on zastopa toženo stranko. Napadena sodba je nezakonita, ker tožena stranka ni mogla sodelovati v fazi glavne obravnave in se izjaviti o svojih trditvah in predlaganih dokazih, čeprav ima izkazano tehten in upravičen razlog za svoj izostanek, kot laik pa ni poznala pravne posledice, da bo kljub njeni odsotnosti na naroku nadaljevalo postopek in vročilo sodbo, če se je tožena stranka ne bo udeležila.

3. Tožeča stranka je pravočasno odgovorila na pritožbo in navedla, da je pritožba neutemeljena ter predlagala njeno zavrnitev. Pojasnila je, da je bila toženi stranki dana možnost obravnave na sodišču, vendar na narok ni pristopila zaradi bolezni zakonitega zastopnika, ki je v bolniškem staležu. Že Ustavno sodišče je z odločbo Up 184/98 postavil pogoj za oceno upravičenosti izostanka za izostanek z naroka, to je nenadnost in nepredvidljivost bolezni, sicer velja, da ima stranka dovolj časa, da si zagotovi prisotnost pooblaščenca na naroku oziroma, da preko pooblaščenca vloži ustrezno pravno sredstvo. Če je bil zakoniti zastopnik tožeče stranke resnično v bolniškem staležu od 16. 7. 2022 dalje, bi moral poskrbeti za pooblaščenca, česar pa ni storil. Bil pa je sposoben razumeti tako vabilo kot tudi posledice vabila, saj je tekom bolniškega staleža pisal vloge. Tožena stranka se naroka dne 20. 12. 2022 ni udeležila, niti ne opravičila. O naroku je sodišče stranke obveščalo že 14. 9. 2022. 4. Pritožba tožene stranke ni utemeljena.

5. Pritožba izpodbija sodbo sodišča prve stopnje v tretji in četrti točki izreka in v tem delu je pritožbeno sodišče sodbo sodišča prve stopnje preizkušalo (1. odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP).

6. Glede pritožbeno uveljavljene bistvene kršitve iz 8. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku, da prvostopno sodišče toženi stranki v dokaznem postopku ni dalo možnosti obravnavanja pred sodiščem, saj je narok za glavno obravnavo izvedlo kljub odsotnosti tožene stranke, ki je že od 16. 7. 2022 dalje v bolniškem staležu, pritožbeno sodišče ugotavlja, da očitana kršitev ni podana.

7. Iz listinske dokumentacije v spisu je razvidno, da je prvostopno sodišče dne 22. 6. 2022 razpisalo narok za 15. 9. 2022. Vabilo na pripravljalni narok in prvi narok za glavno obravnavo ter na zaslišanje, je tožena stranka prejela 1. julija 2022. Prvostopno sodišče je prejelo predlog tožene stranke za preklic in preložitev naroka s priloženim zdravniškim potrdilom o opravičeni odsotnosti z naroka, izdano 13. 9. 2022 (v prilogi B1) za obdobje treh mesecev in dne 14. 9. 2022 preklicalo in preložilo narok za glavno obravnavo na 20. 12. 2022 in o tem obvestilo ter vročalo ponovno vabila pravdnima strankama. Tožena stranka je vabila za narok dne 20. 12. 2022 prejela 16. 9. 2022. Ker tožena stranka na narok 20.12.2022 ni pristopila, niti ni opravičila svojega izostanka, je sodišče dne 20. 12. 2022 opravilo pripravljalni narok in prvi narok za glavno obravnavo v odsotnosti pravilno vabljene tožene stranke. Prvostopno sodišče je torej upoštevalo, da je zakoniti zastopnik tožene stranke nesposoben za glavno obravnavo za čas treh mesecev, ki se je iztekel 13. 12. 2022 in je glavno obravnavo razpisalo za 20. 12. 2022. Ker tožena stranka ni zaprosila za preložitev oziroma opravičila svojega izostanka (115. člen ZPP), je tega dne glavno obravnavo izvedlo. Iz pritožbi dodatno priložene zdravniške dokumentacije in sicer zdravniških potrdil z dne 16. 1. 2023 in 24. 2. 2023, ki sicer nista priložena na predpisanem obrazcu, izhaja, da je dne 16. 1. 2023 zakoniti zastopnik v bolniškem staležu in za obravnavo ni sposoben, iz predloženega potrdila z dne 24. 2. 2023 pa, da je zaradi bolezni v bolniškem staležu od 21. 2. 2023 dalje. Nobeno izmed priloženih potrdil ne izkazuje očitane kršitve, saj sta obe izdani po datumu obravnave. Na vse pravne posledice izostanka s pripravljalnega in prvega naroka za glavno obravnavo, pa je bila tožena stranka pravilno in pravočasno opozorjena že v vabilu na pripravljalni narok, prvi narok in na zaslišanje (16. 9. 2022), zato so očitki tožene stranke, da s posledicami svojega izostanka ni bila seznanjena, neutemeljeni.

8. Ker drugih pritožbenih navedb tožena stranka ni podala, je sodišče odločilo kot izhaja iz izreka sodbe.

9. Pritožbeno sodišče je opravilo še preizkus izpodbijane sodbe glede pritožbenih razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP). V postopku na prvi stopnji po uradni dolžnosti upoštevnih postopkovnih kršitev pritožbeno sodišče ni našlo. Ob ugotovljenih dejstvih, ki so razvidne iz izpodbijane sodbe je sodišče pravilno uporabilo materialno pravo. Skladno z navedenim je pritožbeno sodišče pritožbo tožene stranke zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

10. Sodišče je odločalo tudi o stroških pritožbenega postopka v skladu s prvim odstavkom 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. in 155. člena ZPP. Tožena stranka, ki s pritožbo ni uspela, je pa stroške pritožbe priglasila, sama nosi pritožbene stroške.

11. Je pa tožena stranka dolžna povrniti tožeči stranki stroške pravočasnega odgovora na pritožbo. Tožeči stranki se prizna priglašenih 500 točk za odgovor na pritožbo ter 10 točk materialnih stroškov (2 % od nagrade do 1.000 točk) in 22 % DDV, kar ob vrednosti točke (glej 12., 13. in 14. člen Odvetniške tarife (OT) v višini 0,60 skupaj znaša 373,32EUR.

12. Tožena stranka mora tožeči stranki povrniti stroške pritožbenega postopka v višini 373,32 EUR v roku 15 dni od prejema te sodne odločbe, v primeru zamude pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Odločitev glede zamudnih obresti temelji na načelnem pravnem mnenju Vrhovnega sodišča Republike Slovenije z dne 13. 12. 2006.